Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
pôlindustríjski -a -o [pou̯industrijski] prid.(ȏ-ȋ)
ki uporablja pretežno stroje in izdeluje manjše serije ali dela tudi po posameznikovem naročilu: polindustrijski obrat / polindustrijska proizvodnja
    pôlindustríjsko prisl.:
    izdelovati kaj polindustrijsko
SSKJ²
polinóm -a m (ọ̑)
mat. izraz, ki ima več členov, mnogočlenik: členi polinoma / ničla polinoma vrednost neodvisne spremenljivke, pri kateri je polinom enak nič
SSKJ²
pôlinteligénca -e [pou̯inteligenca] ž (ȏ-ẹ̑)
sloj polinteligentov, polinteligenti: v svojih romanih je prikazoval zlasti polinteligenco; nazori podeželske polinteligence
SSKJ²
pôlinteligènt -ênta tudi -énta [pou̯inteligent] m (ȏ-ȅ ȏ-é, ȏ-ẹ́)
kdor je z izobrazbo usposobljen za umsko manj zahtevno delo, polizobraženec: administratorke, nižji oficirji in drugi polinteligenti
// ekspr. kdor je pomanjkljivo izobražen, premalo razgledan: ima sicer univerzo, vendar je kljub temu polinteligent
SSKJ²
pólio -a m (ọ̑)
med. žarg. otroška paraliza: cepivo proti poliu
SSKJ²
poliomielítičen -čna -o (í)
pridevnik od poliomielitis: poliomielitični virusi
SSKJ²
poliomielítis -a m (ȋ)
med. virusna bolezen, navadno z ohromitvami; otroška paraliza: preboleti poliomielitis; cepljenje proti poliomielitisu
SSKJ²
políp -a m (ȋ)
1. zool. ožigalkar z vrečastim telesom in lovkami, pritrjen na podlago: polipi in meduze; bolezen objema kakor polip vse njegovo življenje
2. med. okrogel pecljat izrastek na sluznici: operirati polipe v nosu
SSKJ²
polípen -pna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na polipe: polipna oblika / polipni brst tvorba na telesu polipa, iz katere se razvije nov polip; polipna generacija nespolni rod ožigalkarjev
SSKJ²
polipeptíd -a m (ȋ)
biol., kem. organska spojina iz več kot desetih aminokislin:
SSKJ²
polípov -a -o (ȋ)
pridevnik od polip: polipove lovke
SSKJ²
polípski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na polipe: polipske lovke / ekspr. polipski prijem
SSKJ²
políptih tudi políptihon -a m (ȋ)
um. krilni oltar z več gibljivimi stranskimi deli: ohranjen je le del poliptiha
SSKJ²
polír -ja m (í)
pog. delovodja: delal je kot polir
SSKJ²
políranje -a s (ȋ)
glagolnik od polirati: poliranje lesa; naprava za poliranje
SSKJ²
polírati -am nedov. in dov. (ȋ)
1. les. z glajenjem in nanašanjem zaščitnih sredstev delati površino gladko, bleščečo, z izrazito teksturo: polirati les / polirati pohištvo
2. teh. s finim brušenjem, glajenjem delati površino zelo gladko: polirati kovino / polirati ročaj
    políran -a -o:
    obrisati polirano površino
SSKJ²
polírec -rca m (ȋ)
delavec, ki polira: zaposliti več polircev / polirec kovin
SSKJ²
políren -rna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na poliranje: polirni postopek / polirni stroj; polirna pasta mehko, mazavo brusilno sredstvo
SSKJ²
poliritmíja -e ž (ȋ)
glasb. nastopanje dveh ali več različnih ritmov hkrati:
SSKJ²
polírnica -e ž (ȋ)
obrat za poliranje: nesreča v polirnici
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
pólis1 -a m (ọ̑)
pri starih Grkih država, katere jedro je eno samo mesto: atenski polis
SSKJ²
pólis2 -- ž (ọ̑)
polis1: atenska polis
SSKJ²
polisaharíd -a m (ȋ)
kem. ogljikov hidrat, sestavljen iz večjega števila molekul monosaharida: vodotopni polisaharidi; disaharidi in polisaharidi / neprebavljivi polisaharidi; rastlinski polisaharidi; rezervni, strukturni polisaharidi v živalih; polisaharidi in proteini
SSKJ²
polisíndeton -a m (ȋ)
lit. nizanje, naštevanje besed ali stavkov, povezanih med seboj z istim veznikom; mnogovezje: polisindeton in asindeton
SSKJ²
polístati -am dov. (ȋ)
krajši čas listati: polistati po prazni beležnici
// na hitro, ne strnjeno prebrati, obračajoč liste: rad je polistal po novih knjigah, revijah / malo je polistal in že je našel zaželeni odlomek
SSKJ²
polistirén -a m (ẹ̑)
kem. s polimerizacijo stirena nastala umetna snov, ki se uporablja zlasti za zvočno, toplotno in električno izolacijo:
SSKJ²
polišinél -a m (ẹ̑)
zastar. burkež, pavliha: nosljal in skakljal je kakor polišinel
SSKJ²
polítbarométer -tra m (ȋ-ẹ́)
raziskava javnega mnenja, navadno o podpori političnim strankam, ki poteka kot telefonska anketa na vzorcu približno tisoč izpraševancev: sodeč po zadnjem politbarometu naj bi se volitev udeležilo 67 odstotkov vprašanih; januarski, septembrski politbarometer; rezultati politbarometra
SSKJ²
polítbiró -ja m (ȋ-ọ̑)
v nekaterih komunističnih partijah politični biro: član politbiroja; dejavnost politbiroja / do 1952 politbiro centralnega komiteja Komunistične partije Jugoslavije
SSKJ²
polítdelegát -a m (ȋ-ȃ)
med narodnoosvobodilnim bojem in prva leta po 1945 politični delegat: politdelegat in politkomisar
SSKJ²
politéhničen -čna -o prid. (ẹ́)
knjiž. tehniški, tehničen: politehnični inštitut
♦ ped. politehnični princip povezovanje teoretičnega znanja s spoznavanjem osnov tehnike
SSKJ²
politéhnik -a m (ẹ́)
slušatelj višje ali visoke šole za tehnične vede: politehniki drugega letnika / diplomirani politehnik
SSKJ²
politéhnika -e ž (ẹ́)
1. višja ali visoka šola za tehnične vede: vpisati se na politehniko; študent politehnike
2. knjiž. tehnične vede, tehnika: osnove politehnike
SSKJ²
politéhniški -a -o prid. (ẹ́)
knjiž. tehniški: politehniški študij
SSKJ²
politeíst -a m (ȋ)
kdor veruje v več bogov, mnogobožec:
SSKJ²
politeízem -zma m (ī)
vera, verovanje v več bogov, mnogoboštvo: politeizem in monoteizem
SSKJ²
políti -líjem dov. (í)
1. narediti, da pride tekočina na kaj, navadno iz posode: politi slamo z bencinom; politi tla / politi prt s črnilom; politi se z vrelo vodo; pren., knjiž. njegove navdušene besede so polili s posmehom
♦ gastr. pečene ribe politi z marinado
// nehote spraviti navadno del tekočine iz posode: nesi previdno, da ne poliješ; politi juho, mleko; če je skodelica prepolna, se rado polije
2. pojaviti se, razširiti se po telesu, delu telesa, navadno zaradi razburjenja, velikega telesnega napora; obliti2: mrzel pot ga je polil (po hrbtu); zona ga je polila ob tej novici / polila jo je rdečica, star. kri zardela je; polile so jo solze začela je jokati
● te besede so bile, kot bi ga kdo polil z mrzlo vodo zelo so ga prizadele, razočarale
    polít -a -o:
    z vodo polita tla
    ●     stoji pred njim kakor polit cucek boječe, preplašeno
SSKJ²
polítičarka -e ž (í)
ženska, ki se poklicno ukvarja s politiko: preudarna političarka / socialistična političarka
SSKJ²
polítičen -čna -o prid. (í)
nanašajoč se na politiko: boriti se za politične cilje; njegova politična dejavnost; politična manifestacija; publ. izvajati politični pritisk / on je ugledna politična osebnost / politična neodvisnost države; politična razdelitev sveta / politični emigrant; politična organizacija; politično gibanje / politična izobrazba; fakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo; politična znanost / politični žargon / politične vesti / napisati več političnih pamfletov / politični biro v nekaterih komunističnih partijah izvršilni organ centralnega komiteja; politični delegat med narodnoosvobodilnim bojem in prva leta po 1945 borec, ki nadomešča političnega komisarja v nižjih vojaških enotah; (politični) komisar med narodnoosvobodilnim bojem in prva leta po 1945 oficir, ki skrbi zlasti za politično in moralno področje in kadrovska vprašanja v vojaški enoti / politični program program politične stranke, ki določa njene cilje in sredstva za njihovo uresničenje; politična integracija integracija posameznih držav zaradi sodelovanja na določenih področjih; politična stranka organizirana skupina ljudi, ki se zavzema za uresničenje svojega političnega programa
● ekspr. preobračati politične kozolce spreminjati politične nazore; ekspr. politični mrlič človek, ki mu je popolnoma onemogočeno politično delovanje; publ. oditi iz političnega življenja ne ukvarjati se več s politiko
♦ geogr. politična karta karta, ki prikazuje politično-upravne ozemeljske enote; soc. politična ekonomija veda o zakonih v proizvodnji in delitvi materialnih dobrin v družbi
    polítično prisl.:
    politično delovati; politično polemičen članek; biti politično zanesljiv
SSKJ²
polítično... prvi del zloženk (í)
nanašajoč se na političen: političnoekonomski, političnoupraven, političnovzgojen
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
polítičnoekonómski -a -o prid. (í-ọ̑)
nanašajoč se na politično ekonomijo: političnoekonomska kategorija
SSKJ²
polítičnost -i ž (í)
lastnost, značilnost političnega: političnost drame
SSKJ²
polítičnoteritoriálen -lna -o prid. (í-ȃ)
nanašajoč se na političnoupravno delitev državnega ozemlja: političnoteritorialna delitev / političnoteritorialna enota do 1963 družbenopolitična skupnost
SSKJ²
polítičnoupráven -vna -o prid. (í-á)
nanašajoč se na politično upravo: političnoupravna delitev državnega ozemlja
SSKJ²
polítičnovzgójen -jna -o prid. (í-ọ̑)
nanašajoč se na politično vzgojo: političnovzgojna načela / političnovzgojno delo
SSKJ²
polítik -a m (í)
1. kdor se poklicno ukvarja s politiko: bil je uspešen politik; imeti pogovore z vodilnimi politiki države / levo usmerjeni politiki / profesionalni politik
2. ekspr. kdor zna ravnati z ljudmi spretno, okoliščinam ustrezno: je politik, da mu je malokdo kos
SSKJ²
polítika -e ž (í)
1. urejanje družbenih razmer, odločanje o njih s pomočjo države in njenih organov: vplivati na politiko; zanimati se za politiko; pridobiti si vpliven položaj v politiki; ukvarjati se s politiko; napredna politika / podružbljanje politike v socializmu prenašanje državnih funkcij na samoupravne organizacije in institucije / aktualna politika / notranja politika
// s prilastkom tako urejanje in odločanje glede na nosilca: politika vlade, stranke / državna, občinska politika
2. dejavnost političnih strank in njihov medsebojni odnos v boju za oblast: spori v slovenski politiki; opozicijska politika
3. s prilastkom urejanje in vzdrževanje odnosov ene države z drugimi državami: mednarodna politika; analiza svetovne politike; načela zunanje politike Slovenije
// način urejanja odnosov ene države z drugo: osvajalna politika imperialističnih držav / raznarodovalna politika Hitlerjeve Nemčije / politika evropskih držav / publ.: politika rasne diskriminacije; politika sile
4. s prilastkom urejanje razmer in odločanje o njih na določenem družbenem področju: gospodarska, jezikovna, kulturna, kmetijska, raziskovalna, vojaška politika / razvojna politika; določiti poslovno politiko podjetja; repertoarna politika gledališča; dolgoročna politika kreditiranja; publ. kadrovska politika
// določbe, načela za tako urejanje in odločanje: izvajanje začrtane politike; družinska politika skupek načel in ukrepov za izboljšanje razmer in kakovosti življenja v družinah
5. ekspr. ravnanje posameznika z ljudmi, ustrezno okoliščinam: spregledal je njegovo politiko; voditi zahrbtno politiko
● pog. zganjati politiko ukvarjati se s politiko; vnašati politiko v kako dejavnost; ekspr. spet sta zašla v politiko začela govoriti, razpravljati o politiki; publ. stopiti v svet politike začeti se ukvarjati s politiko
♦ ekon. denarna politika; zgod. nova ekonomska politika ekonomska politika v Sovjetski zvezi po letu 1921
SSKJ²
politikánt in politikànt -ánta m (ā á; ȁ á)
nav. slabš. nenačelen, koristoljuben politik: bil je politikant in karierist
SSKJ²
politikántski -a -o prid. (ā)
nanašajoč se na politikante ali politikantstvo: politikantsko taktiziranje / tam vladajo politikantski odnosi
SSKJ²
politikántstvo -a s (ā)
nav. slabš. nenačelno, koristoljubno politično delovanje: kritizirati politikantstvo; oportunizem in politikantstvo
SSKJ²
polítikar -ja m (í)
ekspr. politik: korumpirani politikarji
SSKJ²
polítikarica -e ž (í)
ekspr. političarka: agilna politikarica
SSKJ²
politikováti -újem nedov. (á ȗ)
star. politizirati: možje so modrovali in politikovali
SSKJ²
polítikum -a m (í)
knjiž., navadno v povedni rabi kar je odvisno od politike, političnih razmer: šola je bila pogostokrat politikum / učenje tujega jezika je pomemben politikum, v negativnem ali pozitivnem smislu
SSKJ²
politíranje -a s (ȋ)
glagolnik od politirati: politiranje pohištva
SSKJ²
politírati -am nedov. in dov. (ȋ)
les. polirati s polituro: politirati les / politirati pohištvo
    politíran -a -o:
    črno politiran klavir
SSKJ²
polítiški -a -o prid. (í)
star. političen: proučiti politiške razmere; politiške težnje / politiške novice; politiško vprašanje / politiški list; politiško društvo
SSKJ²
politizácija -e ž (á)
glagolnik od politizirati: politizacija univerze, znanosti, javnega življenja; proces politizacije / politizacija delovnih množic
SSKJ²
politizíranje -a s (ȋ)
glagolnik od politizirati: politiziranje šole / ni mu do politiziranja
SSKJ²
politizírati -am nedov. in dov. (ȋ)
1. vnašati politične elemente, vplive v kaj: politizirati šolo
2. nedov., nav. ekspr. govoriti, razpravljati o politiki, političnih vprašanjih: možje so sedeli in politizirali
    politizírati se 
    začeti se ukvarjati s politiko: del mladine se je politiziral / društvo se je politiziralo
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
polítkomisár -ja m (ȋ-á)
med narodnoosvobodilnim bojem in prva leta po 1945 politični komisar: za komandantom je borcem spregovoril še politkomisar; politkomisar Cankarjeve brigade
SSKJ²
politológ -a m (ọ̑)
strokovnjak za politologijo: na razgovor so povabili uglednega politologa / diplomirani politolog
SSKJ²
politologíja -e ž (ȋ)
veda o politiki: razvoj politologije / oddelek za politologijo
SSKJ²
politológinja -e ž (ọ̑)
strokovnjakinja za politologijo: politologinja in sociologinja / diplomirana politologinja
SSKJ²
politonálen -lna -o prid. (ȃ)
glasb. pri katerem istočasno zvenijo različne tonalitete: politonalna glasba
SSKJ²
politonálnost -i ž (ȃ)
glasb. istočasno zvenenje različnih tonalitet:
SSKJ²
politúra -e ž (ȗ)
les. raztopina različnih smol, ki dela, nanesena v tankem sloju, površino bleščečo: nanesti polituro; lužila in politure
// tanka plast iz tega: bleščeča se politura mize; raze v polituri; pren., ekspr. njegove besede so okorne, brez potrebne politure
SSKJ²
poliuretán -a m (ȃ)
kem. makromolekulska snov, ki se uporablja zlasti za izdelavo umetnih vlaken, lepila:
SSKJ²
poliuretánski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na poliuretan: poliuretanski izdelek / poliuretanska pena kavčuku podobna elastična snov iz poliuretana
SSKJ²
polív -a m (ȋ)
1. glagolnik od politi: poliv jedi s kremo; zdravnik mu je priporočil polive z mlačno in hladno vodo / končati kopel z mrzlim polivom; tak sprejem je bil za vse kakor leden poliv je vse zelo prizadel, razočaral
2. gastr. mešanica živil, jedi za polivanje drugih jedi: politi s polivom / za poliv je uporabil omako
SSKJ²
polivalénten -tna -o prid. (ẹ̑)
1. kem. ki lahko veže dva ali več atomov vodika ali enakovredno količino drugega elementa ali jih zamenja v spojini; večvalenten: polivalenten element
2. knjiž. mnogovrsten, raznovrsten: polivalentna izkušenost / polivalentna izobrazba / ta beseda je polivalentna večpomenska
♦ med. polivalentno cepivo cepivo proti različnim oblikam iste nalezljive bolezni ali proti več boleznim hkrati
SSKJ²
polívanje -a s (í)
glagolnik od polivati: vsakodnevno polivanje z vodo / polivanje mleka
SSKJ²
polívati -am nedov., tudi polivájte; tudi polivála (í)
1. delati, da prihaja tekočina na kaj, navadno iz posode: polivati apno, tla z vodo; polivati pečenko z vročo mastjo / polivati nezavestnega z vodo; pazi, polivaš se po obleki
● ekspr. polivati gnojnico na ljudi, po ljudeh grdo, nesramno govoriti o njih; ekspr. drugega ne zna kot polivati z gnojnico grdo, nesramno govoriti o kom
// nehote spravljati navadno del tekočine iz posode: kozarci so bili prepolni in je pri serviranju polival; ker je hitel, se je mleko polivalo
2. pojavljati se, razširjati se po telesu, delu telesa, navadno zaradi razburjenja, velikega telesnega napora; oblivati: kurja polt ga je polivala ob grozljivem prizoru; pot ga poliva (po hrbtu, obrazu) / rdečica jo je polivala zardevala je; še zmeraj ga polivajo solze joka
SSKJ²
polívek -vka m (ȋ)
1. glagolnik od politi: polivek z mrzlo vodo ga je osvežil; to spoznanje je delovalo na vse kot mrzel polivek je vse zelo prizadelo, razočaralo
2. tekočina, ki se polije: polivki se stekajo v kotanjo
♦ farm. pijača, ki se pripravi tako, da se polijejo (zdravilne) rastline s hladno vodo
SSKJ²
poliviníl -a m (ȋ)
izdelek, zlasti folija iz polivinilklorida: prevleči sedeže s polivinilom; koledar, vezan v polivinil / polivinil, podolit in druge talne obloge; v prid. rabi: polivinil vrečka
SSKJ²
polivinílast -a -o prid. (ȋ)
ki je iz polivinila: polivinilasta vrečka
SSKJ²
polivinílen -lna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na polivinil: polivinilna snov / polivinilna vrečka
SSKJ²
polivinílkloríd -a m (ȋ-ȋ)
kem. s polimerizacijo nastala umetna snov, ki se uporablja zlasti za izdelavo folij, umetnih vlaken, umetnega usnja: embalaža iz polivinilklorida [PVC]
SSKJ²
polivinílkloríden -dna -o (ȋ-ȋ)
pridevnik od polivinilklorid: polivinilkloridna vlakna
SSKJ²
polivinílski -a -o prid. (ȋ)
ki je iz polivinila: polivinilska cev, vrečka
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
polívka -e ž (ȋ)
gastr. mešanica živil, jedi za polivanje drugih jedi: polivka iz rumenjaka, sladkorja in pudinga
// star. omaka: zrezek v polivki
● nar. belokranjsko odcediti polivko vodo, v kateri so se skuhali žganci; ekspr. polivka izpod neba dež, ploha; to je bilo za vse kot hladna polivka je vse zelo prizadelo, razočaralo
SSKJ²
polízanec -nca m (í)
ekspr. moški, ki se pretirano skrbno oblači in pretirano vljudno vede: dvorni, mestni polizanci / neotesanci in polizanci
SSKJ²
polízanost -i ž (í)
nav. ekspr. lastnost, značilnost polizanega: polizanost krožnika / njegova polizanost me odbija
SSKJ²
polízati tudi polizáti -lížem dov. (í á í)
1. enkrat ali večkrat premakniti jezik po čem: pes je polizal gospodarjevo roko
// ližoč pojesti: polizati sladoled / pes je polizal kri s tal / polizati krožnik, lonec
2. ekspr. pokriti, obdati kaj s seboj: plamen je spet polizal kotel, poleno
● ekspr. ljubezen sta kmalu polizala (začetna) privlačnost, mikavnost ljubezni jima je kmalu minila; ekspr. sonce je polizalo slano posušilo, izsušilo; ekspr. odjuga je že močno polizala sneg stajala
    polízan -a -o:
    polizan krožnik
    ●     ekspr. moški s polizanimi lasmi z gladko nazaj počesanimi lasmi; ekspr. polizan moški moški, ki se pretirano skrbno oblači in pretirano vljudno vede; ekspr. jezik tega pisca je preveč polizan slovnično, stilno pretirano pravilen, čist; ekspr. polizano vedenje pretirano vljudno
SSKJ²
pôlizdélek -lka [pou̯izdelək] m (ȏ-ẹ̑)
izdelek, namenjen za izdelavo finalnega izdelka: koža je surovina, usnje pa polizdelek; kovinski, lesni polizdelki; izvoz polizdelkov; polizdelki in finalni izdelki
● ekspr. to ni umetnina, ampak kiparski polizdelek nedovršeno, nepopolno kiparsko delo
SSKJ²
polízek -zka m (ȋ)
1. ekspr. količina hrane, snovi, ki se spravi v usta z enim premikom jezika po čem: niti polizka medu ji ne privošči
2. star. poslastica: postregli so jim s samimi polizki
SSKJ²
pôlizgovorjèn -êna -o [pou̯izgovorjen] prid. (ȏ-ȅ ȏ-é)
ki ni v celoti izgovorjen: polizgovorjena beseda / ekspr. polizgovorjeno namigovanje prikrito
SSKJ²
pôlizobráženec -nca [pou̯izobraženəc] m (ȏ-ȃ)
kdor je z izobrazbo usposobljen za umsko manj zahtevno delo: ročni delavci in polizobraženci
// ekspr. kdor je pomanjkljivo izobražen, premalo razgledan: polizobražence je lahko prepričati o vsem
SSKJ²
pôlizobráženost -i [pou̯izobraženost] ž (ȏ-ȃ)
značilnost polizobraženega človeka: polizobraženost in izobraženost / ekspr. njegova polizobraženost je očitna pomanjkljiva izobraženost
SSKJ²
pôlizobráženstvo -a [pou̯izobraženstvo] s (ȏ-ȃ)
sloj polizobražencev, polizobraženci: trgovci, nižje uradništvo in drugo polizobraženstvo
SSKJ²
polják -a m (á)
nar. belokranjsko poljski čuvaj: župan je postavil novega poljaka
SSKJ²
poljána -e ž (á) knjiž.
1. obdelan, kultiviran svet, zlasti glede na lep videz: cvetna, narcisna, žitna poljana / v grški in rimski mitologiji elizijske poljane
2. obsežnejši, razmeroma raven svet; polje: na južnem delu poljane bodo zgradili novo naselje / ko je bil v Parizu, se je večkrat sprehajal po Elizejskih poljanah
● publ. bele poljane smučišča; pesn. bojna poljana bojišče
SSKJ²
poljánec -nca m (ā)
ravninec, dolinec: poljanci in hribovci
SSKJ²
poljánica -e ž (á)
manjšalnica od poljana: poljanica cvetočih narcis / na poljanici pred okopi so se pokazali prvi napadalci na ravnici
SSKJ²
póljarica -e ž (ọ̑)
zool. nestrupena kača z velikimi očmi, Coluber:
SSKJ²
pôljásen -sna -o [pou̯jasən] prid.(ȏ-á)
ki ni popolnoma jasen: poljasno nebo / poljasno ozračje / slišati je bilo poljasne glasove / poljasno čustvo / dati poljasen odgovor
    pôljásno prisl.:
    to je poljasno čutil že prej
SSKJ²
póljce -a s (ọ̑)
ekspr. manjšalnica od polje: žitno poljce / sredi ravnega poljca se je dvigal mogočen grad
SSKJ²
pólje -a stil. poljé -á s (ọ̑; ẹ̑)
1. zemljišče za gojenje kulturnih, krmnih rastlin: pod vasjo se razprostira polje; gnojiti, obdelovati polje; hoditi na polje; delati na polju; polja, travniki in gozdovi / polje je dobro obrodilo / koruzna polja na katerih raste koruza; riževa, žitna polja; požeta, zorana polja
2. obsežnejši, razmeroma raven svet: sredi polja se dviguje hrib s cerkvico; osamljena drevesa na polju, knjiž. v polju; po polju raztresene vasi / v ljudski pesmi leži, leži ravnó poljé / Gosposvetsko polje; Ljubljansko polje
3. del razdeljene, omejene manjše površine: črta razdeli površino na dve polji; črtkano polje / šport. žarg. napadalno polje napadalna polovica (igrišča); publ. nogometno polje nogometno igrišče / polje diskretnosti prostor pred okencem za poslovanje s strankami, ločen od ostalega prostora, navadno z zeleno črto
// šah. vsak od kvadratnih delov, na katere je razdeljena šahovnica: potegniti figuro za dve polji; bela in črna polja / polje a 1 prvo polje v prvi navpični vrsti z leve strani
4. s prilastkom območje kake rudnine z napravami za izkoriščanje: diamantna, rudna polja / naftno polje naftno območje z vrtalnimi stolpi za črpanje nafte
// območje sploh: nevarna lavinska polja / polje razlite nafte se širi / letalo je izginilo iz vidnega polja / uveljaviti se na gospodarskem, političnem polju področju
5. enakobarvni del predmeta glede na motive, like drugačne barve na njem; podlaga: rdeč križ na belem polju; grb je imel na modrem polju zlate zvezde
6. fiz. del prostora, kjer ima kaka fizikalna količina v vsaki točki določeno vrednost: izmeriti jakost polja / električno polje; gravitacijsko polje; magnetno polje
● publ. asociacijsko polje možganske skorje asociacijski center, središče; pesn. bojno polje bojišče; publ. on potrebuje široko polje za razmah svojih sposobnosti velike možnosti; star. pasti na polju slave na bojišču; bibl. živeti kot lilija na polju brez skrbi za hrano, obleko
♦ agr. poskusno polje na katerem se preizkuša kaka kulturna, krmna rastlina, kako gnojilo; fiz. vidno ali zorno polje del prostora, ki ga obseže oko ali optična priprava; fot. slikovno polje značilnost objektiva, ki določa format posnetka; geogr. kraško polje podolgovat zaprt svet na krasu z ravnim dnom in navadno s ponikalnico ter občasnimi poplavami; geom. polje premic na ravnini, v prostoru množica vseh premic ravnine, prostora; grad. pretočno polje jeza odprtina, skozi katero lahko teče voda čez jez, skozi jez; mat. polje množica vrednosti spremenljivke, spremenljivk; med. vidno polje področje, ki se vidi z enim očesom ali z obema; mont. odkopno polje odkopni prostor v rudniku; psih. vzgojno polje skupek medsebojno povezanih vzgojnih dejavnikov; teh. tolerančno polje dopustna razlika med predpisanimi in doseženimi merami česa; voj. polje izbočeni del notranje površine cevi strelnega orožja; očistiti minsko polje odstraniti, uničiti neeksplodirane mine
SSKJ²
poljedélec -lca m (ẹ̑)
kdor se poklicno ukvarja z obdelovanjem zemlje, gojenjem rastlin za pridobivanje hrane in industrijskih surovin: posvetiti večjo skrb izobraževanju poljedelcev; poljedelci in živinorejci
SSKJ²
poljedélski -a -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na poljedelce ali poljedelstvo: poljedelsko območje / poljedelski stroji / poljedelski tečaj / poljedelski delavec; nomadski in poljedelski narodi / poljedelski pridelki / poljedelska razstava
♦ agr. poljedelsko letalstvo letalstvo, ki se uporablja za posipanje, škropljenje velikih poljedelskih površin proti škodljivcem, boleznim, za gnojenje z umetnimi gnojili; pravn. izkaznica za poljedelski prehod izkaznica dvolastnikov za prestopanje državne meje
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
poljedélstvo -a s (ẹ̑)
gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z obdelovanjem zemlje, gojenjem rastlin za pridobivanje hrane in industrijskih surovin: razvoj poljedelstva; dohodek iz poljedelstva; poljedelstvo in živinoreja / mehanizirati poljedelstvo; preživljati se s poljedelstvom / namakalno, žitno poljedelstvo
♦ agr. ekstenzivno ki vlaga malo dela in kapitala na enoto zemljiške površine, intenzivno poljedelstvo ki vlaga veliko dela in kapitala na enoto zemljiške površine; zgod. motično poljedelstvo za katero je značilno obdelovanje zemlje s primitivnim ročnim orodjem, zlasti z motiko; orno poljedelstvo za katero je značilno obdelovanje zemlje s plugom
// veda o taki gospodarski dejavnosti: študirati poljedelstvo
SSKJ²
poljína -e ž (í)
agr. večje zaokroženo zemljišče z isto poljedelsko rastlino: orati poljino / kolobarna poljina
SSKJ²
póljski1 -a -o prid.(ọ̑)
nanašajoč se na Poljake ali Poljsko: poljski jezik; poljska država, vlada; poljsko-litovski slovar / poljska meja, pokrajina / poljski Judje; poljsko plemstvo
    póljsko prisl.:
    govoriti (po) poljsko
SSKJ²
póljski2 tudi pôljski -a -o prid. (ọ̑; ó)
nanašajoč se na polje 1: poljski pridelki / poljska in hišna dela / poljska pot / poljske in gozdne rastline
● poljski čuvaj kdor ponoči varuje polja določene vasi pred škodo, tatovi in dobiva za to plačilo
♦ bot. poljski mak mak, ki raste kot plevel, Papaver rhoeas; poljska bekica bekica, ki raste po travnikih, Luzula campestris; poljsko grabljišče travniška rastlina z vijoličastimi cveti v glavicah, Knautia arvensis; fiz. električna poljska jakost količina, s katero je določeno električno polje in se dobi s silo na električni naboj; lov. poljska perjad fazani, prepelice; voj. poljski telefon telefonski aparat, ki se uporablja na terenu; poljski top top večjega kalibra, opremljen s kolesi, ki se da vleči z vojaškimi vozili; poljska artilerija artilerija, ki pomaga pehoti in tankom pri operacijah na bojišču; poljska bolnica in poljska bolnišnica zasilna vojaška bolnišnica v bližini bojišča; poljska kuhinja prevozne naprave za pripravljanje hrane v bližini bojišča; zool. poljski brzec brzec, ki ima na zelenih pokrovkah deset belih lis, Cicindela campestris; poljski škrjanec škrjanec s kratkim okroglastim čopom na glavi, Alauda arvensis; poljski vrabec vrabec s čokoladno rjavim temenom in črno liso ob belih ušesih, Passer montanus; poljski zajec; poljska miš
SSKJ²
póljščina1 -e ž (ọ̑)
poljski jezik: učiti se poljščino; prevod iz poljščine
SSKJ²
póljščina2 tudi pôljščina -e ž (ọ̑; ó)
agr. rastlina, ki se goji na polju: posaditi, posejati, škropiti poljščine; krmne poljščine; hektarski pridelek krompirja, pšenice in drugih poljščin
// poljski pridelek: pospravljati poljščine; prodati del poljščin
SSKJ²
poljúb -a m (ȗ)
dotik z ustnicami v znamenje ljubezni, vdanosti: ubraniti se poljuba; dati, vrniti poljub; pripraviti ustnice v poljub; dolg, nežen, očetovski poljub / kot pozdrav ob koncu pisma poljub od tvoje Ane; pren., knjiž. sneg je ob poljubih južnega vetra hitro kopnel
● ekspr. (z roko) poslati komu poljub poljubiti prste svoje roke in jo obrniti, iztegniti proti komu; ekspr. s poljubi piti komu solze z lic s poljubljanjem odstranjevati
♦ zgod. biti obsojen na poljub železne device na kazen z dotikom, stiskom z železno devico
SSKJ²
poljúbček -čka m (ȗ)
1. ekspr. manjšalnica od poljub: dati mamici poljubček; poljubček na lice; pošilja mu koš poljubčkov
● ekspr. metala, pošiljala je poljubčke poljubljala prste svoje roke in jo obračala, iztegovala proti komu
2. gastr. okroglo pecivo iz beljakov, sladkorja in dodatkov: postreči s poljubčki / kokosovi poljubčki
SSKJ²
poljúbčkati -am dov. (ȗ) ekspr.
1. poljubiti: pred odhodom v šolo je navadno poljubčkal mamo
2. poljubkovati: hotela je potolažiti svojega medvedka, zato ga je malo poljubčkala
SSKJ²
poljúbec -bca m (ȗ)
star. poljub(ček): dati, dobiti poljubec; pritisniti komu poljubec
SSKJ²
poljúben -bna -o prid. (ú ū)
katerega lastnosti, značilnosti niso določene: naredi poljuben stavek; iks predstavlja poljubno število / knjiž.: z raketnim orožjem moremo zadeti poljubno točko na zemlji katerokoli, vsako; uporaba teh sredstev ni popolnoma poljubna je določena
● publ. ne pridejo poljubni turisti, ampak predstavniki turističnih agencij navadni
♦ šport. poljubne in obvezne vaje
    poljúbno prisl.:
    to zdravilo se lahko jemlje poljubno; poljubno velika razdalja
SSKJ²
poljubímkati -am dov. (ȋ)
krajši čas ljubimkati: poljubimkala je z marsikaterim moškim; malo poljubimkati; pren., ekspr. poljubimkati z ničejanstvom
SSKJ²
poljubíti in poljúbiti -im dov. (ī ū)
dotakniti se z ustnicami v znamenje ljubezni, vdanosti: poljubiti roko; poljubiti na čelo, lice, star. v lice; nežno, očetovsko poljubiti / poljubiti dekle, otroka; poljubiti koga za lahko noč; ob slovesu sta se poljubila / ekspr. udaril je napadalca, da je ta z nosom poljubil steno udaril obnjo; pren., ekspr. prvi sončni žarki so poljubili vas
● evfem. giljotina ga je poljubila obglavljen je bil z giljotino; evfem. smrt ga je poljubila umrl je; ekspr. spanec mu je poljubil oči zaspal je; ekspr. z očmi je še zadnjič poljubil domače še zadnjič jih je pogledal
    poljubívši zastar.:
    poljubivši otroka na lice, ga odvede v hišo
SSKJ²
poljubíti se in poljúbiti se -im se dov. (ī ū)
s smiselnim osebkom v dajalniku izraža pripravljenost koga za kako dejanje: niti odgovoriti se mu ni poljubilo / kadar se mu je poljubilo, je lahko prišel zahotelo; nedov. to bom delal, dokler se mi bo poljubilo ljubilo, hotelo
SSKJ²
poljubkováti -újem dov. (á ȗ)
krajši čas ljubkovati: mati je poljubkovala bolnega otroka; malo jo je poljubkoval, pa se je potolažila; pren., ekspr. poljubkovati z nasmehom
● ekspr. poljubkovala je z mladim oficirjem poljubimkala
SSKJ²
poljúbljanje -a s (ú)
glagolnik od poljubljati: dolgo, nežno poljubljanje; objemanje in poljubljanje
SSKJ²
poljúbljati -am nedov. (ú)
dotikati se z ustnicami v znamenje ljubezni, vdanosti: poljubljati obraz; plemiči so vladarju drug za drugim poljubljali prstan / poljubljati fanta, ženo; strastno se poljubljati / v meščanskem okolju, kot nagovor poljubljam vam roko, gospa; pren., ekspr. veter poljublja krošnje dreves
    poljubljajóč -a -e:
    jokala je, poljubljajoč mu roko
SSKJ²
poljúbnost -i ž (ú)
značilnost poljubnega: poljubnost kombinacije, razdalje / knjiž. takih poljubnosti je v knjigi še več ne dovolj utemeljenih trditev
SSKJ²
poljúbnosten -tna -o prid. (ú)
jezikosl. ki izraža poljubnost: poljubnostna zaimka kdo in kaj
SSKJ²
poljubovánje -a s (ȃ)
poljubljanje: poljubovanje ob slovesu
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
poljubováti -újem nedov. (á ȗ)
poljubljati: poljubovati dekle, otroka; poljubovati se v parku
SSKJ²
poljúden -dna -o prid. (ú ū)
1. podan tako, da ga lahko razumejo tudi preprosti, manj izobraženi ljudje: poljudno predavanje / knjiga na poljuden način opisuje razvoj življenja / ta razlaga je preveč poljudna preprosta / poljudna izdaja; poljudna raba besede raba besede pri velikem številu ljudi, ki ni v skladu s strokovnim poimenovanjem
2. zastar., navadno v povedni rabi splošno znan, poznan: take knjige bodo težko postale poljudne / kljub ostrim ukrepom je ostal med ljudmi poljuden priljubljen, popularen
SSKJ²
poljúditi -im dov. (ú ȗ)
knjiž. razširiti, popularizirati: prizadevati si poljuditi dobra umetniška dela / poljuditi domače umetnike v tujini narediti znane
SSKJ²
poljúdnost -i ž (ú)
1. značilnost poljudnega: kljub svoji poljudnosti je knjiga zanimiva tudi za strokovnjaka; poljudnost in vzgojnost njegovih del / kritizirati preveliko poljudnost razlage preprostost
2. zastar. priljubljenost, popularnost: ta politični voditelj uživa veliko poljudnost
SSKJ²
poljúdnoznánstven -a -o prid. (ú-ȃ)
nanašajoč se na poljudno podajanje znanstvenega: poljudnoznanstvena knjiga, revija / poljudnoznanstveni pisatelj
SSKJ²
pólk -a m (ọ̑)
1. vojaška enota, večja od bataljona: poveljnik, štab polka / pehotni polk
2. ekspr., z rodilnikom velika množina: polja je napadel cel polk kobilic
SSKJ²
pólka -e ž (ọ̑)
hiter ljudski ples v dvočetrtinskem taktu: plesati polko
♦ etn. potrkana polka pri kateri plesalec udarja z nogami ob tla; šuštarska polka pri kateri se v prvem delu posnema delo čevljarja; kor. dvokoračna polka pri kateri se plesni par zavrti v dveh korakih za cel obrat
// glasba za ta ples: poslušati polke in valčke
SSKJ²
pôlkartón -a [pou̯karton] m (ȏ-ọ̑)
papir. papirniški izdelek, navadno iz ene plasti, ki se uporablja za izdelavo dopisnic, kartotečnih listkov: izdelovati polkarton
SSKJ²
pôlkávč -a [pou̯kau̯č] m (ȏ-ȃ)
oblazinjeno ožje ležišče s tremi stranicami, ki se uporablja tudi za sedenje: kupiti polkavč / raztegljivi polkavč
SSKJ²
pôlkilográmski -a -o [pou̯kilogramski] prid. (ȏ-ȃ)
ki tehta pol kilograma: polkilogramska konzerva
SSKJ²
pôlkílski -a -o [pou̯kilski] prid. (ȏ-ȋ)
pog. polkilogramski: kupila je polkilsko čokolado
SSKJ²
pôlkléten -tna -o [pou̯kletən] prid. (ȏ-ẹ̑)
ki je v kleti, katere okna so nad zemljo: polkletno stanovanje / polkletno okno
SSKJ²
pôlkméčki -a -o [pou̯kmečki] prid. (ȏ-ẹ̑)
1. polit., soc. ki se preživlja z obdelovanjem lastnega zemljišča in delom v industriji ali kmetijstvu: polkmečko prebivalstvo / dohodki polkmečkega gospodarstva
2. po določenih lastnostih, značilnostih podoben kmečkemu: polkmečka soba
SSKJ²
pôlkmèt -kméta [pou̯kmet] m, im. mn. pôlkmétje stil. pôlkméti (ȏ-ȅ ȏ-ẹ́)
1. polit., soc. kdor se preživlja z obdelovanjem lastnega zemljišča in delom v industriji ali kmetijstvu: večina zaposlenih v podjetju je delavcev, nekaj je tudi polkmetov
2. kdor je po določenih lastnostih, značilnostih podoben kmetu: ni bil več kmet, pa tudi gospod še ne: bil je polkmet
♦ pravn. polkmet nekdaj polgruntar, polzemljak
SSKJ²
pôlkmetíja -e [pou̯kmetija] ž (ȏ-ȋ)
pravn., nekdaj posestvo, ki obsega polovico zemljišča, ki ga je fevdalni gospod dal podložniku v užitek, obdelovanje: davek od polkmetije; cela kmetija in polkmetija
SSKJ²
pólknica in pôlknica -e ž (ọ̄; ō)
nav. mn., pog. naoknica, oknica: pripreti, zapreti polknice; okna z zelenimi polknicami / polknice kioska
SSKJ²
pôlkno -a s, mn. pôlkna in pólkna (ó)
nav. mn., pog. naoknica, oknica: odpreti, zapreti polkna; toča je udarjala po polknih
SSKJ²
pôlkòks in pôlkôks -kôksa [pou̯koks] m (ȏ-ȍ ȏ-ō; ȏ-ō)
metal. gorivo srednje kalorične vrednosti, pridobljeno z destilacijo lignita, slabših vrst premoga: proizvodnja polkoksa
SSKJ²
pôlkoloniálen -lna -o [pou̯kolonijalən] prid. (ȏ-ȃ)
po določenih lastnostih, značilnostih podoben kolonialnemu: polkolonialna država / polkolonialna odvisnost
SSKJ²
pôlkoloníja -e [pou̯kolonija] ž (ȏ-ȋ)
država, dežela, ki je po določenih lastnostih, značilnostih podobna koloniji: to deželo, državo so hoteli spremeniti v polkolonijo / polkolonija tujih monopolov
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
pôlkonfékcija -e [pou̯konfekcija] ž (ȏ-ẹ́)
konfekcija, ki se dokončno izdela po želji, merah kupca: izdelovati, kupiti polkonfekcijo
SSKJ²
pôlkònj -kônja [pou̯konj] m, mest. ed. pôlkônju in pôlkónju, rod. mn. pôlkónj tudi pôlkônjev, mest. mn. tudi pôlkónjih (ȏ-ȍ ȏ-ó)
človeku podobno bajeslovno bitje, ki je od pasu navzdol konj: psoglavci in polkonji
SSKJ²
polkôven -vna -o (ō)
pridevnik od polk: polkovni štab; polkovna zastava
SSKJ²
pôlkovína -e [pou̯kovina] ž (ȏ-í)
kem. element z lastnostmi kovin in nekovin:
SSKJ²
polkôvnica -e ž (ȏ)
1. nosilka častniškega čina v Slovenski vojski, za stopnjo nižjega od brigadirja: uniforma polkovnice
// v nekaterih državah nosilka najvišjega častniškega čina v kopenski vojski ali v letalstvu: imenovana je bila za častno polkovnico jordanske vojske; sanitetna polkovnica
2. star. polkovnikova žena:
SSKJ²
polkôvnik -a m (ȏ)
častniški čin v Slovenski vojski, za stopnjo nižji od brigadirja, ali nosilec tega čina: napredovati v polkovnika / čin polkovnika
// v nekaterih državah najvišji častniški čin v kopenski vojski ali v letalstvu ali nosilec tega čina: enoti poveljuje polkovnik; libijski polkovnik
SSKJ²
polkôvniški -a -o prid. (ȏ)
nanašajoč se na polkovnike: polkovniški našitki / v latinskoameriških deželah polkovniška hunta
SSKJ²
pôlkôžuh -úha [pou̯kožuh] m (ȏ-ó ȏ-ú)
kratek kožuh, ki sega najdlje do kolen: obleči polkožuh; s krznom podložen polkožuh
SSKJ²
pôlkrátek -tka -o [pou̯kratək] prid. (ȏ-á)
knjiž. srednje kratek: otrok v polkratkem krilu
SSKJ²
pôlkrêpek -pka -o [pou̯krepək] prid. (ȏ-é)
tisk. ki je po debelini potez med navadnim in krepkim: natisniti besedo v polkrepkem nonpareju / polkrepka črka
    pôlkrêpko prisl.:
    natisniti naslov polkrepko
SSKJ²
pôlkróg -a [pou̯krog-] m (ȏ-ọ̑)
1. geom. vsak od dveh delov kroga, razdeljenega s premerom: ploščina polkroga / izbrisati polkrog polkrožnico
2. kar je po obliki temu podobno: polkrogi v cestnem tlaku / z roko opisati polkrog / občudovali so polkrog gorskih vrhov / v polkrogu izkopati zemljo; stati v polkrogu
♦ voj. polkrog v levo kot povelje obrat za 180° v levo
SSKJ²
pôlkrógeln -lna -o [pou̯krogələn in pou̯krogəln] prid. (ȏ-ọ̑)
ki ima obliko polkrogle: polkrogelni del kupole
SSKJ²
pôlkrógla -e [pou̯krogla] ž (ȏ-ọ̑)
1. geom. vsak od dveh delov krogle, razdeljene z ravnino skozi središče: površina, prostornina polkrogle
2. predmet take ali podobne oblike: v nekakšni polkrogli se je spustil na morsko dno
SSKJ²
pôlkróglast -a -o [pou̯kroglast] prid. (ȏ-ọ̑)
podoben polkrogli: polkroglast kup / ta prostor je polkroglast / predmet polkroglaste oblike
SSKJ²
pôlkróžec -žca [pou̯krožəc] m (ȏ-ọ̑)
manjšalnica od polkrog: temni kvadrati so obdani z belimi polkrožci
// jezikosl. temu podobno grafično znamenje za označevanje izgovarjave: visoki ton je označen s polkrožcem
SSKJ²
pôlkróžen -žna -o [pou̯krožən] prid. (ȏ-ọ̑)
nanašajoč se na polkrog: polkrožen obok; polkrožno okno / polkrožna črta / stavba polkrožne oblike
♦ anat. polkrožni kanali trije kanali v obliki polkrogov v notranjem ušesu s čutnicami za zaznavanje položaja glave
    pôlkróžno prisl.:
    polkrožno postaviti predmete
SSKJ²
pôlkróžnica -e [pou̯krožnica] ž (ȏ-ọ̑)
geom. vsak od dveh delov krožnice, razdeljene s premerom: narisati polkrožnico / velika polkrožnica nad veliko osjo elipse
● knjiž. obala predstavlja nekoliko sploščeno polkrožnico polkrog
SSKJ²
pôlkŕven -vna -o [pou̯kərvən] prid. (ȏ-r̄)
1. vet., v zvezi polkrvni konj konj, katerega eden od staršev je polnokrven, ali potomec takih staršev: rediti polkrvne konje / domači polkrvni konj
2. zastar. rasno mešan: njegov oče je polkrvni Indijanec
● knjiž., ekspr. tega polkrvnega pisatelja res ne cenim slabega, neizrazitega
SSKJ²
pôlkúpola -e [pou̯kupola] ž (ȏ-ȗ)
streha, ki pokriva okrogel, kvadraten prostor in ima obliko krogelne kapice: pozlačene kupole in polkupole
// strop, ki pokriva okrogel, kvadraten prostor in ima obliko krogelne kapice: polkupola apside
SSKJ²
pôlkvalificíran -a -o [pou̯kvalificiran] prid. (ȏ-ȋ)
ki je na delovnem mestu, za katero je potrebno krajše organizirano, pretežno praktično usposabljanje: polkvalificirani delavec, zidar; sam.: tečaj za polkvalificirane
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
pôlkvalifikácija -e [pou̯kvalifikacija] ž (ȏ-á)
usposobljenost polkvalificiranega delavca: pridobiti si polkvalifikacijo; tečaj za polkvalifikacijo
SSKJ²
pôllanén -a -o [pou̯lanen] prid. (ȏ-ẹ̑)
tekst. ki je iz bombažne in lanene preje: pollanena tkanina; rjuhe iz pollanenega platna
SSKJ²
pôllegálen -lna -o [pou̯legalən] prid. (ȏ-ȃ)
ki je navidezno, formalno v skladu z zakoni, predpisi: pollegalno delovanje
// ki z zakonom ni priznan ali ni dovoljen, vendar se dopušča: pollegalna organizacija / pollegalna publikacija
SSKJ²
pôlléten -tna -o [pou̯letən] prid. (ȏ-ẹ̑)
nanašajoč se na pol leta: vrniti se s polletnega bolniškega dopusta / polletna časopisna naročnina
♦ šol. polletno spričevalo spričevalo ob koncu prvega polletja
SSKJ²
pollétje -a [pou̯letje] s (ẹ̑)
doba, ki traja pol leta: plačati naročnino za prvo polletje
// šol. polovica šolskega leta: redovalna konferenca ob koncu prvega polletja; ob polletju so dobili spričevala po prvem polletju
SSKJ²
pôllíter -tra [pou̯litər] m (ȏ-í)
knjiž. pollitrska steklenica: na mizi je stal prazen polliter / sam je popil tri pollitre cvička trikrat po pol litra
SSKJ²
pôllítrski -a -o [pou̯litərski] prid. (ȏ-í)
ki drži pol litra: pollitrska steklenica
SSKJ²
pôlljudjé -ljudí [pou̯ljudje] m mn., daj. pôlljudém, tož. pôlljudí, mest. pôlljudéh, or. pôlljudmí (ȏ-ẹ̑)
množina od polčlovek: ogibaj se teh podlih, puhlih polljudi; prim. polčlovek
SSKJ²
pôlmásten -tna -o [pou̯mastən] prid. (ȏ-á)
ki ima, vsebuje (razmeroma) malo maščobe, masti: natreti kožo s polmastno kremo
♦ agr. polmastni sir sir, ki ima (v suhi snovi) od 25 do 35 odstotkov maščobe; prašič polmastne pasme prašič, ki se goji za pridobivanje mesa in masti; polmastno mleko mleko, ki ima 1,5 odstotka mlečne maščobe
SSKJ²
polmér tudi pôlmér -a [pou̯mer tudi polmer, druga oblika tudi pólmér] m (ẹ̑; ȏ-ẹ̑; ọ̑-ẹ̑)
1. geom. razdalja med točko na krožnici ali na površju krogle in njenim središčem: izračunati polmer kroga, krogle / krivinski polmer upogiba polmer krivinskega kroga
2. razdalja od središča do točke na obodu, robu pri okroglih predmetih: polmer cevi, kolesa, žoge
3. teh., v zvezi akcijski polmer prostorski obseg delovanja: akcijski polmer razstreliva / akcijski polmer letala največja razdalja, ki jo lahko preleti letalo brez pristanka in se spet vrne na kraj vzleta; akcijski polmer podmornice
SSKJ²
pôlmésec -a tudi -sca [pou̯mesec] m (ȏ-ẹ̑)
1. prvi ali zadnji krajec: na nebu je vzšel polmesec / srpast polmesec
2. temu po obliki podoben predmet: okrasiti dvorano z zvezdami in polmeseci / uhani v obliki polmeseca
// tak predmet kot simbol islama: na šotorih pred obleganim mestom so se bleščali polmeseci / rdeča zastava z belim polmesecem in zvezdo je turška
● ekspr. pod očmi je imela polmesece kolobarje; Rdeči polmesec v muslimanskih državah mednarodna zdravstvena organizacija; ekspr. polmesec v boju s križem muslimanstvo v boju, nasprotju s krščanstvom
SSKJ²
pôlmésečast -a -o [pou̯mesečast] prid. (ȏ-ẹ̑)
po obliki podoben polmesecu: prerez je polmesečast; polmesečasta oblika
SSKJ²
pôlmésečen -čna -o [pou̯mesečən] prid. (ȏ-ẹ̑)
1. star pol meseca: polmesečni otrok
2. ki traja pol meseca: polmesečni dopust
// ki je za pol meseca: polmesečni zaslužek; polmesečno poročilo
3. ki ima obliko polmeseca: polmesečni uhani / predmet polmesečne oblike
♦ vet. polmesečna zvezda belo znamenje v obliki polmeseca na čelu živali
SSKJ²
pôlmésečnik -a [pou̯mesečnik] m (ȏ-ẹ̑)
revija, ki izhaja dvakrat na mesec: izdajati polmesečnik
SSKJ²
pôlmétrski -a -o [pou̯metərski] prid. (ȏ-ẹ̄)
ki meri pol metra: polmetrska črta / polmetrska natančnost
SSKJ²
pôlmilijónski -a -o [pou̯milijonski] prid. (ȏ-ọ̑)
nanašajoč se na pol milijona: polmilijonska armada; polmilijonsko mesto / polmilijonsko predplačilo
SSKJ²
pôlminúten -tna -o [pou̯minutən] prid. (ȏ-ȗ)
ki traja pol minute: polminutni molk; tekmovalci so startali v polminutnih presledkih
SSKJ²
pôlmontážen -žna -o [pou̯montažən] prid. (ȏ-ȃ)
ki je deloma zgrajen iz večjih, že prej industrijsko izdelanih elementov: polmontažni objekti
♦ grad. polmontažna gradnja gradnja le nekaterih delov z večjimi, že prej industrijsko izdelanimi elementi
SSKJ²
pôlmorála -e [pou̯morala] ž (ȏ-ȃ)
knjiž. nedosledno, enostransko upoštevanje moralnih načel: različne oblike polmorale
SSKJ²
pôlmráčen -čna -o [pou̯mračən] prid. (ȏ-á ȏ-ā)
ki ni popolnoma mračen: polmračen prostor / polmračen dan / polmračne sence
    pôlmráčno prisl., v povedni rabi:
    v jetniški celici je bilo polmračno
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
pôlmrák -a [pou̯mrak] m, mn. tudi pôlmrakôvi (ȏ-ȃ)
1. čas, ko začne prehajati dan v noč: polmrak je že / večerni polmrak
2. stanje ozračja, ko je vidljivost nekoliko zmanjšana: v dvorani je bil polmrak; pren., ekspr. ni maral polmraka, hotel je resnico
SSKJ²
pôlmŕtev -tva -o [pou̯mərtəu̯] prid. (ȏ-ŕ)
skoraj mrtev: z injekcijo obuditi polmrtvega starčka; našli so ga polmrtvega v gozdu / ekspr. nekaj desetletij polmrtvo mesto se je začelo naglo razvijati
● ekspr. od strahu polmrtev človek zelo prestrašen; ekspr. biti polmrtev od naporov zelo utrujen
SSKJ²
pôln -a -o [pou̯n] prid., pôlnejši (ȏ ó)
1. v katerem je toliko česa
a) kolikor drži: sod je poln, nehaj vlivati; polna košara, vreča; do polovice poln; skoraj poln; zvrhano poln / v vrsti so stali kozarci, polni medu napolnjeni z medom
b) kolikor lahko sprejme: polni avtobusi niso ustavljali na postajah; hoteli so v počitnicah polni; polna skladišča; ekspr. nastopili so pred nabito polno dvorano / zvezek bo kmalu poln
2. s širokim pomenskim obsegom v katerem je določena stvar
a) v velikem številu, v veliki količini: hlevi so spet polni; ob praznikih so gostilne polne / poln klas, strok v katerem je dosti semen; češnje so letos polne imajo dosti sadov / nav. ekspr.: trg je bil poln ljudi na trgu je bilo dosti ljudi; biti poln načrtov, vtisov imeti dosti načrtov, vtisov; ceste, polne blata zelo blatne; knjiž.: leto, polno dogodkov; zvezd polno nebo
b) sploh: vse vaze so polne, kam naj da rože; obe roki ima polni; ima polna usta / polna puška nabita; polna školjka v kateri je žival
// ki ima določene lastnosti, značilnosti v veliki meri: poln glas; poln okus izrazit; polna, črna brada gosta / izrazno poln jezik; vsebinsko in zvočno poln verz / publ. ta starec je edina polna oseba romana prepričljiva, živa
// ekspr., z rodilnikom ki ima kako lastnost v veliki meri: odšel je poln upanja; biti poln veselja, zdravja zelo vesel, zdrav; knjiž.: glas, poln hrepenenja; ljubezni poln pogled
3. ki predstavlja najvišjo stopnjo
a) glede na določeno mero: popiti poln lonec mleka; dodati polno veliko žlico olja / publ.: plačati je moral polno vsoto celo; delati polno uro / polna pokojnina pokojnina, za katero so izpolnjeni vsi pogoji za največji dosegljivi znesek
b) publ. glede na določene možnosti, sposobnosti: zaleteti se ob polni hitrosti; nasad je v polni rodovitnosti največji; stroj je dosegel polno število obratov največje mogoče / čas polnega razcveta baročne umetnosti
4. publ. ki obsega vse sestavne dele celote, enote; popoln: vojak v polni bojni opremi; književnost, ki ima razvito le poezijo, še ni polna književnost / zbora so se udeležili v polnem številu vsi / napiši njegov polni naslov ime, priimek in bivališče; podpisati se s polnim imenom z imenom in priimkom
// ki ni z ničimer omejen, zmanjšan: biti pri polni zavesti / bojevati se za polno neodvisnost; prevzeti polno odgovornost za akcijo vso; to zahtevate s polno pravico popolnoma upravičeno / to je junaštvo v polnem pomenu besede pravo, resnično junaštvo
// v prislovni rabi, v zvezi v polni meri, v polnem obsegu v celoti, popolnoma: prikazati stvar v polnem obsegu; tak odgovor ne zadovoljuje v polni meri / to nas v polni meri sili k smotrnejšemu gospodarjenju zelo, močno
5. ekspr. ki ima na telesu razmeroma precej tolšče, mesa: bila je polna, a ne debela / polne prsi, roke, ustnice / postati poln v obraz
6. ki ni votel, je iz celega: poln rog; polna in votla telesa / kolo s polnimi gumami brez zračnic; polna opeka opeka, ki nima votlin, votlinic
// ki je cel pobarvan, izvezen: polni krožci; listi naj bodo polni, cveti pa le obrobljeni / polna luna luna, ko je vidna vsa njena površina
7. ekspr., z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: predenj je stresla poln predpasnik jabolk; polna stran opomb; prinesti polno naročje drv
● ekspr. ona je v polnem cvetu zelo lepa, mlada; pog., ekspr. obljub imam že poln kovček ne maram, da mi še naprej samo obljubljate; nižje pog. zdaj te imam pa poln kufer naveličan sem te, odveč si mi; knjiž. skrinja iz polnega lesa iz masivnega lesa; ekspr. živeti ob, pri polnih loncih v izobilju; star. ni se ga upala pogledati s polnim pogledom naravnost; odkrito; pog. ne zanima ga drugo, kot da ima poln trebuh da je sit; ekspr. časopisi so polni hvale o njem zelo ga hvalijo; ekspr. on je poln muh, vseh muh poln je zelo zvit, prebrisan; ekspr. samega sebe poln človek samoljuben, domišljav; zastar. oba moža sta bila polna vina sta bila (od vina) pijana; ekspr. imeti polno denarnico veliko denarja; ekspr. imeti polno glavo skrbi zelo veliko; nizko on ima takoj polne hlače takoj se ustraši, izgubi pogum in zato popusti, odneha; ekspr. stoji pri polnih jaslih ima v obilju vse gmotne dobrine; pri polni mizi menda ne boš lačen pri mizi, obloženi s hrano; ekspr. delati s polno paro zelo hitro; ekspr. imeti polne roke dela biti zelo zaposlen; ekspr. imeti zmeraj polno torbo novic dosti, veliko; ne govori, kadar imaš polna usta kadar imaš v ustih hrano; ekspr. zdaj je mera polna ni mogoče, ne sme se več ostati neprizadet, pasiven; ekspr. da je bila mera polna, se je še urezal poleg, povrhu vseh nevšečnosti, težav; obe roki imam polni, primi ti v obeh rokah imam, držim nekaj; ekspr. vse misli so mu polne dekleta veliko misli nanjo; ekspr. vsa cesta ga je bila polna pijan se je opotekal po njej; ekspr. imeti hišo polno gostov imeti veliko gostov; ekspr. vsa hiša je polna tega otroka po celi hiši skače; ekspr. zakričati iz polnega grla, polnih pljuč zelo; ekspr. pluti s polnimi jadri k cilju hitro, brez obotavljanja se mu bližati; ekspr. zadihati s polnimi pljuči postati prost, svoboden; ekspr. tega imam že polna ušesa nočem več poslušati tega; ekspr. iz mesta se je vrnil s polnimi ušesi čenč v mestu je izvedel veliko čenč; ekspr. vsa usta so polna njene lepote vsi veliko govorijo o njeni lepoti; preg. česar polno je srce, o tem usta rada govore človek rad govori o svojih čustvih; včeraj je bil sosed po polnem trezen popolnem
♦ agr. polna zrelost semena zrelost semena, ki v ustreznih razmerah lahko vzkali; polno mleko mleko, ki ima vso maščobo; polno seme seme, ki v ustreznih razmerah lahko vzkali; avt. voziti s polnim plinom z največjim možnim dotokom goriva; geom. polni kot kot, ki meri 360°; polna črta črta, narisana brez vmesnih presledkov; glasb. polni ton ton, ki je izrazit, čist in ima dosti sozvenečih tonov; gled. polna kulisa kulisa, ki je brez odprtin za okna, vrata; jezikosl. polna prevojna stopnja prevojna stopnja s korenskim samoglasnikom o, e ali u; les. polni meter kubični meter; lit. polni stik rima; obrt. čevlji s polno peto s peto, ki se od sredine stopala postopoma veča; polno kitanje kitanje vse površine; pravn. polni delovni čas delovni čas, ki traja 42 ur na teden; tur. polni penzion s tremi obroki hrane; vrtn. polni cvet cvet, ki ima povečano število cvetnih listov v cvetu ali cvetov v socvetju
    pôlno 
    1. prislov od poln: glas je zvenel polno; polno razvita osebnost
    2. veliko, mnogo: na cestah je polno ljudi / v njem je polno življenja / gozd nudi vse polno koristi
    ●     ekspr. povsod ga je polno povsod ga lahko srečaš; pog. ima jih polno za ušesi je zelo navihan; sam.:, ekspr. dajati iz polnega veliko, radodarno; ekspr. kot umetnik se je iz polnega izživljal v poeziji najbolj celovito, popolno; ekspr. izobraženstvo hoče zajemati iz polnega hoče biti dobro obveščeno, seznanjeno; ekspr. njegove sodbe navadno zadenejo v polno so točne, pravilne; so učinkovite
    ♦     lov. zadeti žival v polno smrtno; šport. metati na polno pri kegljanju metati, ko stojijo vsi keglji; metati določeno število lučajev, pri čemer se podrti keglji po vsakem lučaju postavijo
SSKJ²
pôlnág -a -o [pou̯nag-] prid. (ȏ-ȃ ȏ-á)
knjiž. skoraj nag: polnagi divjaki, otroci
// ekspr. do pasu gol, nepokrit: polnag veslač
SSKJ²
polnílec -lca [pou̯niu̯ca in pou̯nilca] m (ȋ)
1. kdor se poklicno ukvarja s polnjenjem: plača polnilca / ročni, strojni polnilec; polnilec cistern, pločevink
♦ voj. polnilec topa topničar, ki polni top (z izstrelki)
2. teh. polnilnik: ustaviti polnilec
3. pog. polnilo: zadelati luknjice s polnilcem
SSKJ²
polnílen -lna -o [pou̯nilən] prid. (ȋ)
nanašajoč se na polnjenje: polnilna doba / polnilni material za blazine / polnilni prostor / polnilni stroj za konzerve, mleko; polnilna cev
● knjiž. polnilno pero nalivno pero
♦ elektr. polnilni tok enosmerni tok, ki polni akumulator, kondenzator; grad. polnilni zid zid, s katerim se zapolni odprtina, presledek med nosilnimi, navadno zunanjimi elementi; metal. polnilni pesek pesek za polnjenje prostora med modelom in livarskim okvirom; teh. polnilni lijak del priprave, naprave, skozi katerega se stresa, daje material vanjo; polnilna linija; tekst. polnilni votek votek, ki se doda k temeljnemu votku, da postane tkanina bolj polna; tisk. polnilno gradivo gradivo, s katerim se zapolni prazen prostor med tiskarskimi znaki
SSKJ²
polnílka -e [pou̯niu̯ka in pou̯nilka] ž (ȋ)
ženska, ki se poklicno ukvarja s polnjenjem: zaposlila se je kot polnilka konzerv
SSKJ²
polnílnica -e [pou̯nilnica] ž (ȋ)
1. prostor, obrat za polnjenje: delati v polnilnici; vodja polnilnice / akumulatorska polnilnica; polnilnica jeklenk; polnilnica mleka
2. teh. polnilnik: polnilnica se je pokvarila
SSKJ²
polnílnik -a [pou̯nilnik] m (ȋ)
teh. stroj za polnjenje: polnilnik je pokvarjen; mešalnik in polnilnik
♦ elektr. naprava, ki proizvaja električno energijo v taki obliki ali jo pretvarja v tako obliko, da se z njo lahko polni akumulator
SSKJ²
polnílo -a [pou̯nilo] s (í)
1. snov, material:
a) ki se z določenim namenom da v kako pripravo: iz raztrganih sedežev je gledalo polnilo; perje, žima in druga polnila / eksplozivno polnilo
b) s katerim se z določenim namenom zapolni odprtina, luknja: kot polnilo so uporabili kamenje; to pleme si polni nosnice z rastlinskimi polnili / knjiž. zobno polnilo plomba
// kar izpolnjuje, pokriva prostor, površino: uporabljati barve kot ploskovna polnila; eter so nekdaj pojmovali kot vesoljsko polnilo
2. teh. snov, ki se doda drugi snovi ali izdelku, da dobi zaželene lastnosti: dodati, vsebovati polnilo; barvna polnila; polnila za papir, smole; polnilo, sušilo in vezivo
♦ aer. polnilo jadralnega letala material med rebri in oplatami, ki ohranja obliko krila; grad. polnilo gradbeni elementi za zapolnitev odprtine, presledka med nosilnimi, navadno zunanjimi elementi
SSKJ²
polnítev -tve [pou̯nitəu̯] ž (ȋ)
1. glagolnik od polniti: končati polnitev / polnitev vina v steklenice / polnitev akumulatorja
2. polnilo: odstraniti polnitev
♦ elektr. žarnica s plinsko polnitvijo žarnica, katere žarilna nitka je v plinu; voj. dimna polnitev snov v izstrelku, ki po eksploziji daje velike količine dima za maskiranje; eksplozivna polnitev snov v izstrelku, ki pri aktiviranju povzroči eksplozijo izstrelka; pogonska polnitev snov v izstrelku za poganjanje
SSKJ²
polníti in pôlniti -im [pou̯niti] nedov. (ī ó)
1. dajati v kaj v tolikšni meri, da postaja polno: polniti blazine s perjem, volno; polniti jeklenke s plinom; ekspr. pridno je polnil kozarce nalival / voda je vedno bolj polnila kotanjo; spustili so zapornice in ribnik se je začel polniti / polniti cement v vreče dajati; polniti vino v steklenice natakati
// delati, da prihaja kaj kam: polniti ladjo s tovorom / polniti puško, top nabijati
// gastr. delati, pripravljati jed z nadevom; nadevati: polniti paprike / polniti klobase z rižem in drobovino
2. povzročati, da postaja kak kraj, prostor poln, zaseden: gledalci so začeli polniti dvorano; trg se je začel polniti / ta film že dolgo polni naše kinematografe
3. nav. ekspr. biti, obstajati kje v veliki meri, z veliko intenzivnostjo: sobo je polnil dim cigaret; klici na pomoč so polnili večerni zrak / vrišč ji je polnil glavo, ušesa
// z oslabljenim pomenom izraža stanje, kot ga določa osebek: dvorano je polnila tišina / dušo mu je polnila žalost / strast ga je polnila z nestrpnostjo ga je delala nestrpnega; pogled na prizor ga je polnil z gnusom ga je navdajal
4. ekspr. dajati čemu vsebino, smisel: delo mu polni življenje / otroku polnijo dneve zelo preproste stvari mu jih bogatijo, delajo kratkočasne
● ekspr. ta igralka polni blagajne kinematografov zaradi njene priljubljenosti kinematografska podjetja dobro zaslužijo; ekspr. s čudnimi teorijami jim polnijo glave, ušesa čudne teorije jim pripovedujejo, vsiljujejo; ekspr. urednik je skoraj sam polnil list pisal, pripravljal članke za list; ekspr. polniti sode brez dna opravljati nekoristno delo; opravljati delo, ki ni nikoli končano; ekspr. take slike so nekdaj polnile sprejemnice bogatih meščanov so pogosto ali v večjem številu visele v sprejemnicah; ekspr. ta novica že nekaj dni polni stolpce, strani časopisov veliko pišejo o njej; ekspr. ta izdelek polni trgovcem žepe jim prinaša velik zaslužek; transakcijski račun se polni na transakcijskem računu se zbira vedno več denarja; ekspr. čemu bi si polnil glavo s podatki bi si jih prizadeval zapomniti; ekspr. polniti si baterije dobivati, pridobivati si novih moči, energije
♦ elektr. polniti akumulator delati, da pride v akumulator toliko električne energije, kolikor jo lahko sprejme; metal. polniti plavž dajati vložek v plavž; polniti vrtine vlagati vanje naboje ali razstrelilno mešanico; tekst. polniti tkanino delati jo navidezno gostejšo
    polnèč -éča -e:
    mimo je pripeljal tovornjak, polneč ulico z ropotom
    pôlnjen -a -o:
    rezervoar bo stalno polnjen
SSKJ²
pôlnjenje -a [pou̯njenje] s (ó)
1. glagolnik od polniti: polnjenje bazena; polnjenje in praznjenje / polnjenje mleka v papirnato embalažo / polnjenje klobas / stroj za polnjenje / polnjenje akumulatorjev
♦ gastr. vroče polnjenje pri katerem se da, vlije vroča jed, živilo v ogreto posodo, ki se takoj zapre
2. polnilo: odstraniti polnjenje
SSKJ²
polno... [pou̯no] prvi del zloženk
nanašajoč se na poln: polnoglasen, polnoleten, polnoličen, polnozvočnost
SSKJ²
polnocvéten -tna -o [pou̯nocvetən] prid. (ẹ̑)
vrtn. ki ima povečano število cvetnih listov v cvetu ali cvetov v socvetju: polnocvetni tulipani; polnocvetne vrtnice
SSKJ²
pôlnoč -i [pou̯noč] ž (ȏ)
1. trenutek ali krajši čas v sredini noči: bližala se je polnoč; bedeti do polnoči; proti polnoči se je vrnil; prebuditi se ob polnoči; ob eni po polnoči; kmalu po polnoči sta odpotovala; zaspati malo pred polnočjo / polnoč je / polnoč bije / v prislovni rabi: polnoči je; ura bije polnoči; zbudil sem se pred polnoči pred polnočjo
2. zastar. sever: proti polnoči je dolina malo širša
SSKJ²
pôlnočen tudi polnôčen -čna -o [pou̯nočən] prid. (ȏ; ó)
nanašajoč se na polnoč: polnočni mir; polnočna tišina / polnočni čas
♦ geogr. polnočno sonce pojav, da sonce na polarnem območju poleti tudi opolnoči ostane nad obzorjem
SSKJ²
pôlnočnica in polnôčnica -e [pou̯nočnica] ž (ȏ; ó)
rel. maša opolnoči v noči pred božičem: iti k polnočnici; biti pri polnočnici
● nar. severovzhodno iti k polnočnicam k polnočnici
SSKJ²
polnoglásje -a [pou̯noglasje] s (ȃ)
zastar. močni, polni glasovi: organist je odprl vse registre, da se je zaslišalo polnoglasje
♦ jezikosl. polnoglasje v vzhodnoslovanskih jezikih sprememba praslovanskih glasovnih skupin or, ol, er, el v skupine oro, olo in ere
SSKJ²
polnojármenik -a [pou̯nojarmenik] m (ȃ)
les. stroj za istočasno žaganje celega hloda v deske: delati pri polnojarmeniku; polnojarmenik in krožna žaga
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
polnokŕvec -vca [pou̯nokərvəc] m (ȓ)
vet. polnokrven konj: v kasu je zmagal polnokrvec Astor / angleški polnokrvec
SSKJ²
polnokŕven -vna -o [pou̯nokərvən] prid. (ŕ r̄)
1. ekspr. zdrav, rdečeličen: krepko, polnokrvno dete; bledoličen in polnokrven
2. ekspr. poln življenjskih moči, strasti: dela tega pisatelja so izraz polnokrvne osebnosti
3. publ. prepričljiv, verjeten, živ2: polnokrvni opisi narave / umetniško polnokrven realizem
4. ekspr. ki ima značilne lastnosti v veliki meri: biti polnokrven glasbenik; polnokrven romantik / polnokrven meščan pravi, pristen
♦ vet. polnokrvni konj konj angleške ali arabske pasme ali njun križanec
    polnokŕvno prisl.:
    v romanu je pisatelj polnokrvno prikazal čas vojne
SSKJ²
polnokŕvnost -i [pou̯nokərwnost] ž (ŕ)
ekspr. lastnost, značilnost polnokrvnega: polnokrvnost in bledoličnost / ta dejanja so izraz njegove polnokrvnosti
SSKJ²
polnoléten -tna -o [pou̯noletən] prid. (ẹ̑)
ki izpolni določeno starost, s katero postane deležen vseh pravnih pravic, obveznosti: biti, postati polnoleten
♦ pravn. ki izpolni z zakonom določeno starost in postane s tem poslovno sposoben; sam.: ta predpis velja za vse polnoletne
SSKJ²
polnolétnica -e [pou̯noletnica] ž (ẹ̑)
polnoletna ženska: mladoletnica in polnoletnica
♦ pravn. mlajša polnoletnica od 18. do 21. leta starosti
SSKJ²
polnolétnik -a [pou̯noletnik] m (ẹ̑)
polnoleten človek: mladoletnik in polnoletnik
♦ pravn. mlajši polnoletnik od 18. do 21. leta starosti
SSKJ²
polnolétnost -i [pou̯noletnost] ž (ẹ̑)
stanje polnoletnega človeka: do polnoletnosti mu manjkata še dva meseca
SSKJ²
polnolíčen -čna -o [pou̯noličən] prid. (ī ȋ)
ki ima polna lica: polnoličen otrok / njegov obraz je bel in polnoličen / ekspr. polnolična luna polna luna
SSKJ²
pôlnomád -a [pou̯nomad-] m (ȏ-ȃ)
pripadnik ljudstva, ki se del leta seli iz kraja v kraj: na robovih puščave živijo še nomadi in polnomadi
// kdor se del leta seli iz kraja v kraj sploh: pastirji, ki poleti pasejo v gorah, pozimi pa odidejo s čredami v toplejše pokrajine, so polnomadi
SSKJ²
polnomásten -tna -o [pou̯nomastən] prid. (á)
agr. ki ima vso maščobo: polnomastni sir; polnomastno mleko
SSKJ²
polnomóčen1 -čna -o [pou̯nomočən] prid. (ọ̑)
zastar. pooblaščen: polnomočni predstavnik organizacije
SSKJ²
polnomôčen2 -čna -o [pou̯nomočən] prid. (ó)
pravnomočen: polnomočna odločba
SSKJ²
polnomóčje -a [pou̯nomočje] s (ọ̑)
zastar. pooblastilo: dati, imeti polnomočje; dobil je polnomočje, da upravlja s tem / podpisati polnomočje
SSKJ²
polnopráven -vna -o [pou̯nopravən] prid. (á ā)
ki ima glede na določen pravni dokument, dogovor vse pravice: polnopraven član društva; polnopravni udeleženci konference / črnci še zmeraj nimajo polnopravnega družbenega položaja
● ekspr. šele po tem dejanju je postal polnopraven član tatinske druščine enakopraven; publ. s tem delom je postala tudi ta umetniška smer polnopravna priznana, cenjena
    polnoprávno prisl.:
    polnopravno se udeleževati kongresa
    ●     pisar. polnopravno odgovarjati za nastalo škodo biti odgovoren zanjo
SSKJ²
polnoprávnost -i [pou̯noprau̯nost] ž (á)
stanje, v katerem ima kdo glede na določen pravni dokument, dogovor vse pravice: doseči polnopravnost; polnopravnost in enakopravnost
● pisar. dvomiti o polnopravnosti sklicanega kongresa o upravičenosti, pristojnosti
SSKJ²
polnopŕs -a -o [pou̯nopərs] prid. (ȓ r̄)
knjiž. ki ima polne, izrazite prsi: polnoprsa ženska
SSKJ²
pôlnost -i [pou̯nost] ž (ó)
značilnost, stanje polnega: polnost posode / polnost ustnic / barva in polnost glasu
● publ. v polnosti se zavedam slabih strani predloga v celoti, popolnoma
SSKJ²
polnoštevílen -lna -o [pou̯noštevilən] prid. (ȋ)
1. ki ima toliko oseb, kot je določeno: ekipa je polnoštevilna; polnoštevilna skupina
2. ki zajema vse osebe določene skupnosti: polnoštevilni zbor zaposlenih / publ. tako polnoštevilne udeležbe že dolgo ni bilo velike, množične
    polnoštevílno prisl.:
    akcije so se udeležili polnoštevilno; polnoštevilno zbrani odborniki
SSKJ²
polnoštevílnost -i [pou̯noštevilnost] ž (ȋ)
značilnost polnoštevilnega: polnoštevilnost pevskega zbora
SSKJ²
polnôta -e [pou̯nota] ž (ó)
knjiž. polnost: polnota prsi / to daje pesmim pristnost in polnoto
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
polnoúden -dna -o [pou̯noudən] prid. (ū)
zastar. debel, okrogel: polnoudna ženska / polnoudno telo
SSKJ²
pôlnòv -nôva -o stil. -ó [pou̯nov-] prid. (ȏ-ȍ ȏ-ó)
knjiž. skoraj nov: polnov klobuk
SSKJ²
polnoveljáven -vna -o [pou̯noveljavən] prid. (á ā)
pisar. veljaven: polnoveljaven dokument, sklep / polnoveljavno plačilno sredstvo
    polnoveljávno prisl.:
    polnoveljavno podpisovati podjetje
SSKJ²
polnoveljávnost -i [pou̯noveljau̯nost] ž (á)
pisar. veljavnost: dokazovati polnoveljavnost oporoke
SSKJ²
polnovréden -dna -o [pou̯nou̯redən] prid. (ẹ́ ẹ̄)
publ. ki ima vse pričakovane pozitivne lastnosti, značilnosti: iz te šole je izšlo veliko polnovrednih delavcev / to je polnovreden dokaz za njegove poštene namene zadosten, prepričljiv; šah se mu je zdel polnovredna športna panoga enakovredna; odpadke izkorišča druga tovarna kot polnovredno surovino dobro, kvalitetno
♦ agr. polnovredno krmilo krmilo, katerega hranilne snovi se v celoti, popolnoma izkoristijo; fin. polnovredni kovani denar denar, katerega nominalna vrednost je določena po njegovi snovni vrednosti; obrt. polnovredni kruh kruh iz moke, ki ji niso odvzeti otrobi
    polnovrédno prisl.:
    umrlega ne bo mogoče tako kmalu polnovredno nadomestiti
SSKJ²
polnovrédnost -i [pou̯nou̯rednost] ž (ẹ́)
publ. lastnost, značilnost polnovrednega: nekatere pridobitve civilizacije ogrožajo biološko polnovrednost človeka; umetniška polnovrednost dela
SSKJ²
polnozŕnat -a -o [pou̯nozərnat] prid. (ȓ)
ki je iz zmletega neoluščenega zrnja: polnozrnati kruh, piškot; polnozrnati žitni izdelki; polnozrnata moka
SSKJ²
polnozvóčen -čna -o [pou̯nozvočən] prid. (ọ̄ ọ̑)
knjiž. zvočno poln, bogat: polnozvočna pesem / polnozvočen slog
SSKJ²
polnozvóčnost -i [pou̯nozvočnost] ž (ọ̄)
knjiž. zvočna polnost, bogatost: po svoji polnozvočnosti ustvarja skladba orkestralni vtis
SSKJ²
pólo -a m (ọ̑)
1. šport., zlasti v angleškem in ameriškem okolju športna igra, pri kateri igralci na konjih z dolgimi lesenimi kladivi spravljajo leseno kroglo v gol: igrati polo; tekma v polu
2. v zvezi polo majica, srajca majica, srajca z manjšim oglatim ovratnikom, ki se zapenja z dvema ali tremi gumbi pod vratom: obleči bombažno polo majico; bela, črna, modra polo majica s kratkimi rokavi / udobne platnene hlače in polo srajca
SSKJ²
pôlóbla -e [pou̯obla tudi polobla] ž (ȏ-ọ̑)
1. vsak od dveh enakih delov oble, razdeljene z ravnino skozi središče: sestaviti obe polobli / predmet z obliko poloble
// ekspr., s prilastkom kar je po obliki temu podobno: gola polobla starčkove glave / nad njimi se je bočila modra nebesna polobla
2. geogr. polovica zemeljske oble: južna, zahodna polobla
● publ. države na vzhodni polobli v Evropi, Aziji, Afriki, Avstraliji; publ. politični položaj na zahodni polobli v Južni, Severni Ameriki
SSKJ²
pôlóblast -a -o [pou̯oblast tudi poloblast] prid. (ȏ-ọ̑)
podoben polobli: poloblasta riba / poloblast obok polkrožen / poloblasta oblika
SSKJ²
pôlobléčen -a -o [pou̯oblečen] prid. (ȏ-ẹ̑)
ki ni popolnoma oblečen: iz hiše je pritekel poloblečen moški
SSKJ²
pôlobléka -e [pou̯obleka] ž (ȏ-ẹ̑)
žensko oblačilo brez rokavov, pod katerim se nosi bluza, pulover: skrojiti polobleko; dekliška polobleka
SSKJ²
pôlobràt -áta [pou̯obrat] m (ȏ-ȁ ȏ-á)
obrat za 90°: polobrat glave / polobrat na desno, v desno
♦ kor. plesni obrat za 180°
SSKJ²
pôlobróč -a [pou̯obroč] m (ȏ-ọ̑)
1. predmet, podoben polovici obroča: obroč je bil sestavljen iz dveh med seboj izoliranih polobročev / kača z rumenimi polobroči polkrožnimi lisami
2. razvrstitev, razporeditev vojaštva v obliki polkroga: sovražnik jih je obdal s polobročem
SSKJ²
pôlobrtníški -a -o [pou̯obərtniški] prid. (ȏ-ȋ)
ki ima določene značilnosti obrtniškega: polobrtniška proizvodnja
SSKJ²
pôlodpŕt -a -o [pou̯otpərt] prid. (ȏ-ȓ)
knjiž. napol odprt: obstal je med polodprtimi vrati / iz polodprte sobe je bilo slišati govorjenje / v njegovih polodprtih očeh je bilo nekaj žalostnega / spal je s polodprtimi usti
● pripeljal se je s polodprtim avtomobilom z avtomobilom, pri katerem se streha da odstraniti, zložiti; polodprta bluza bluza z večjim (vratnim) izrezom
♦ agr. polodprti hlev hlev, pri katerem ena ali dve steni ne segata do stropa, strehe; elektr. polodprti stroj stroj, ki ima navitje zaščiteno pred mehanskimi poškodbami z okrovom; pravn. polodprti oddelek zavoda za prestajanje kazni oddelek zavoda za prestajanje kazni, v katerem je nadzorstvo manj strogo in zavarovanje manjše; šah. polodprta otvoritev otvoritev z dvojno potezo kraljevega kmeta, ki ji ne sledi enaka poteza nasprotnika
SSKJ²
pôlodrásel -sla -o tudi pôlodrástel -tla -o [pou̯odrasəu̯; pou̯odrastəu̯] prid. (ȏ-ā ȏ-á)
ki ni popolnoma odrasel: polodrasel fant; sam.: razlike med odraslimi in polodraslimi
SSKJ²
pôlodvísen -sna -o [pou̯odvisən] prid. (ȏ-í ȏ-ī)
ki ni popolnoma odvisen: polodvisne države / priti v polodvisen položaj
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
pològ in pôlog -óga m (ȍ ọ́; ó ọ́)
1. denarni znesek, ki ga je treba (začasno) dati, izročiti komu, da se dobi posojilo, določena pravica: nakazati banki polog; polog za nakup stanovanja na kredit / garancijski polog
2. v hrambo dani vrednostni papirji ali dragocenosti; depozit: zlorabiti izročene pologe / bančni polog bančni depo
♦ pravn. sodni polog denar, ki ga odda dolžnik na sodišču, kadar ga upnik noče sprejeti; sodni depozit
3. glagolnik od položiti 5: polog dnevnega iztržka; dvigi in pologi
4. nar. zahodno položen, nekoliko nagnjen svet: na pologu stoji koča; travnat, zasnežen polog / steči po pologu griča
SSKJ²
polókati -am dov. (ọ̄)
popiti tako, da se izteguje jezik: mačka je hlastno polokala mleko
// slabš. popiti sploh: polokala sta že pol soda vina, zadosti je / pog. tisto noč so ga dosti polokali
SSKJ²
pôlokrógel -gla -o [pou̯okrogəu̯] prid. (ȏ-ọ́)
ki ni popolnoma okrogel: tanka, polokrogla ploščica / polokrogla dvorana polkrožna
♦ teh. vijak s polokroglo glavo
SSKJ²
polòm -ôma m (ȍ ó)
1. prenehanje možnosti obstajanja, opravljanja dejavnosti zaradi zelo slabega gospodarskega stanja: bližati se polomu; zaradi slabega gospodarjenja je prišlo do poloma; rešiti podjetje pred polomom / gospodarski polom / ekspr.: njun zakon je pred polomom ločitvijo; polom vzhodne fronte zlom
// ekspr. popoln neuspeh: predstava je doživela polom; polom na volitvah
2. ekspr. hrup, trušč: otroka je ves ta polom v hiši prestrašil / to bo spet polom, ko bo to izvedel
3. glagolnik od polomiti: polom dreves / polom v gozdu zaradi snega, viharja
♦ geol. premaknitev zemeljskih plasti ob kaki drsni ploskvi
SSKJ²
polomástiti -im dov. (á ȃ)
1. krajši čas lomastiti: nekaj je polomastilo za njimi, potem je bilo pa vse tiho
2. ekspr. s silo polomiti, potrgati: vihar je polomastil drevje; polomastiti veje
SSKJ²
polomíja -e ž (ȋ) ekspr.
1. popoln neuspeh: bati se polomije; predstava je doživela polomijo / zaradi polomije v šoli so bili z njim neprijazni
// kar je popolnoma neuspešno: novi most je polomija; družinska polomija
2. polomljena stvar: pospraviti polomijo; kaj boš s to polomijo
♦ gozd. zaradi snega, viharja polomljeno drevje
SSKJ²
polomijáda -e ž (ȃ)
ekspr. popoln neuspeh: odgovoren je za polomijado ob volitvah
// kar je popolnoma neuspešno: njun zakon je polomijada
SSKJ²
polomíti -lómim dov. (ī ọ́)
1. drugega za drugim odlomiti, zlomiti: polomiti palice; polomiti drevesom vrhove / sneg je polomil veje
// povzročiti, da ima kaj odlomljene, zlomljene dele: pri obiranju so drevo precej polomili / polomiti ograjo, stol / ekspr. polomiti ključavnico, uro pokvariti
2. ekspr. povzročiti komu zlome, poškodbe: tako ga je tepel, da ga je vsega polomil; ne hodi tja, da se ne polomiš; pri padcu se je ves polomil
3. pog., v zvezi z ga, jo narediti neumnost, lahkomiselnost: če ga fant kaj polomi, se lepo pomenita; ekspr.: polomil si ga na celi črti; pošteno ga je polomil
// narediti napako: igralec ga je na premieri polomil; polomil ga je pri izpitu / ekspr. polomil si jo, da jih nisi povabil
● ekspr. ob izgovarjavi teh besed bi si kmalu jezike polomili zelo težko, nespretno so jih izgovarjali; ekspr. če bi ga zalotil, bi mu polomil kosti, rebra bi ga zelo pretepel; ekspr. nasprotnik si bo v tem boju polomil zobe ne bo uspel; bo premagan
    polómljen -a -o:
    polomljena ograja; polomljeno drevo
    ●     ekspr. iz službe je prišel ves polomljen zelo utrujen; ekspr. govoril je v polomljeni angleščini slabi, nepravilni
SSKJ²
polómljenec -nca m (ọ́)
ekspr. invalid, pohabljenec: po oglih so posedali polomljenci in siromaki
♦ gozd. (zaradi snega, viharja) polomljeno drevo
SSKJ²
polomnína -e ž (ī)
gozd. (zaradi snega, viharja) polomljene veje, drevesa: pospraviti polomnino
SSKJ²
polonéza -e ž (ẹ̑)
počasnejši, slovesen poljski ples v tričetrtinskem taktu: kot prvi ples so plesali polonezo
// glasba za ta ples: igrati polonezo / Chopinove poloneze
SSKJ²
polónica -e ž (ọ̑)
pikapolonica: polonica je otroku zletela z dlani
♦ zool. polonice hrošči z ravno spodnjo in zelo izbočeno zgornjo ploskvijo telesa, navadno s pikami na pokrovkah, Coccinellidae
SSKJ²
polónij -a m (ọ́)
kem. redek radioaktivni element, ki nastane pri razpadanju radija, Po:
SSKJ²
poloníst -a m (ȋ)
strokovnjak za polonistiko: uvodno študijo je napisal eden naših največjih polonistov
SSKJ²
polonístika -e ž (í)
veda o poljskem jeziku in književnosti: polonistika in bohemistika / diplomirati iz polonistike
SSKJ²
pôlópica -e [pou̯opica] ž (ȏ-ọ̑)
nav. mn., zool. manjše nočne živali z oprijemalnimi okončinami in velikimi očmi, Prosimiae: opice in polopice
SSKJ²
pôlós -í [pou̯os] ž (ȏ-ọ̑)
1. geom. vsak od dveh delov z medsebojnim sečiščem razdeljenih osi elipse, hiperbole: izračunati polos / mala polos elipse
2. avt. vsaka od dveh osi, ki prenašata vrtenje na levo ali desno pogonsko kolo: polos se je zlomila / pogonska polos
SSKJ²
pôlôsel -ôsla [pou̯osəu̯] m (ȏ-ó)
zool. oslu podobna žival s krajšimi uhlji, od bledo rumene do rdečkasto rjave barve in s črno črto na hrbtu, Equus hemionus: loviti polosle
SSKJ²
polóščiti -im dov. (ọ̄)
1. prekriti z loščem: pološčiti cvetlični lonček / pološčiti kovinske predmete emajlirati
2. dati površini lesk z mazanjem in drgnjenjem: pološčiti parket, škornje
3. knjiž. polakirati: pološčiti omaro; pološčiti si nohte; pren., ekspr. pisatelj je življenje preveč pološčil
    polóščen -a -o:
    pološčeni čevlji / pološčeni prt prt, na katerega je nanesen škrob za lesk in večjo odpornost proti maščobam
SSKJ²
polotévati se -am se nedov. (ẹ́)
star. lotevati se: polotevati se različnih opravil / polotevala se ga je jeza, utrujenost / lesa se poloteva trohnoba
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
polotíti se in polótiti se -im se, stil. polotíti se -ím se dov., polótil se (ī ọ́; i í)
star. lotiti se: če se boš stvari prav polotil, jo boš dobro izpeljal / polotiti se čiščenja sobe / polotiti se jedi na mizi; polotiti se novega romana začeti ga brati, pisati / polotiti se koga s pestmi / polotila se ga je bolezen; polotil se ga je strah; brezoseb. polotilo se ga je, da bi zakričal
SSKJ²
pólotok -óka tudi -a in polotòk -óka m (ọ̑ ọ́, ọ̑; ȍ ọ́)
del kopnega sveta, najmanj od dveh med seboj stikajočih se strani obdan z vodo: objadrati polotok / Balkanski polotok; polotok Istra
SSKJ²
pôlotróški -a -o [pou̯otroški] prid. (ȏ-ọ́)
po določenih lastnostih, značilnostih podoben otroškemu: polotroški obraz / zavladalo je polotroško veselje
SSKJ²
pólov -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na pol1: polovo območje / polova ploskev / polov čevelj posebno oblikovan zaključni del magnetnega pola
SSKJ²
polovíca -e ž (í)
1. del na dva enaka dela razdeljene celote: dobiti polovico klobase; dodati polovico moke takoj; polovica otrok bo šla v drug razred; polovica podjetij je že podpisala sporazum; plačati polovico stroškov
// približno polovična
a) mera, količina: ob potresu je bila porušena polovica hiš / ekspr. polovica ljudi tega ne ve zelo veliko
b) v prislovni rabi, navadno s primernikom stopnja: polovico mlajša je od njega; pojedel je polovico več kot ti; stroški so (za) polovico večji, kot so predvidevali
// s predlogom mesto, glede na katero se deli celota na dva enaka dela: članek je prebral ravno do polovice; sunil je žogo nekaj metrov čez polovico; biti na polovici poti / prerezati kruh čez polovico
2. navadno s prilastkom kar predstavlja del na dva enaka dela razdeljene stvari, zlasti glede na določeno izhodišče: zrezati jabolka na polovice; pobarvana polovica stene; prva polovica poti; zgornja polovica travnika je močvirna / v drugi polovici tedna se bo vreme spremenilo v drugem delu; leva in desna polovica obraza; obe polovici žemlje / šport. žarg. žoga je v nasprotnikovi polovici
● šalj. to je moja boljša polovica žena; šalj. svojo slabšo polovico boš pa že pregovorila moža
♦ šport. napadalna polovica v kateri skuša moštvo doseči zadetek; obrambna polovica v kateri skuša moštvo nasprotniku preprečiti zadetek
SSKJ²
polovíčar -ja m (ȋ)
1. nav. slabš. kdor načrtov, načel (rad) ne izpeljuje, uresničuje v celoti, do konca: bodi ves to, kar si, ne pa polovičar; očitali so mu, da je polovičar / radikalci, konservativci in polovičarji
2. nav. slabš. kdor dela, naloge (rad) opravlja površno, slabo: ne dajaj popravljati aparata temu polovičarju; kot mojster, organizator ni polovičar
3. pravn., nekdaj polgruntar, polzemljak: doma so bili polovičarji; gruntarji in polovičarji
4. v stari Avstriji kovanec v vrednosti pol krajcarja: na mizo je vrgel tri polovičarje; krajcarji in polovičarji
♦ čeb. panj s premičnimi sati, ki ima samo plodišče
SSKJ²
polovíčarski -a -o prid. (ȋ) nav. slabš.
1. ki načrtov, načel (rad) ne izpeljuje, uresničuje v celoti, do konca: polovičarski človek; postal je nedosleden, omahljiv, polovičarski
2. ki dela, naloge (rad) opravlja površno, slabo: pri tako pomembnem delu ne smemo biti polovičarski / polovičarsko delo, popravilo površno, slabo
3. s katerim se doseže samo del določenega namena: polovičarski ukrep; polovičarska rešitev
    polovíčarsko prisl.:
    polovičarsko izpolnjevati dolžnosti; kritizirati polovičarsko obravnavanje problema
SSKJ²
polovíčarstvo -a s (ȋ)
nav. slabš. lastnost ali ravnanje polovičarja: ostro kritizirati, napadati polovičarstvo / logika ne pozna polovičarstva nedoslednosti, neusklajenosti / zaradi svojega polovičarstva je izgubil večino dobrih odjemalcev
SSKJ²
polovíčen -čna -o prid. (ȋ)
1. ki je za polovico manjši od celote: polovična cena, hitrost, mera / polovični delovni čas; polovični zidak; polovična vozovnica vozovnica, za katero se plača samo polovica določene cene / polovična avtocesta hitra cesta z enim voznim in odstavnim pasom v vsako smer
2. s katerim se doseže samo del določenega namena: polovični ukrep; polovična rešitev
// nav. ekspr. delen2, nepopoln: učinek akcije je bil le polovičen / polovična resnica enostranska, neobjektivna
● domače moštvo je rešilo le polovičen izkupiček je igralo neodločeno; ekspr. vse, kar zna, je polovično nepopolno, pomanjkljivo
♦ čeb. polovična naklada naklada z nižjimi satniki; kor. polovični obrat plesni obrat za 180°; med. polovična kopel kopel telesa od pasu navzdol; obl. polovični predpasnik predpasnik, ki ima le del od pasu navzdol; polovična guba guba, pri kateri je tkanina zapognjena samo na eno stran; pravn. polovična kmetija nekdaj posestvo, ki obsega polovico zemljišča, ki ga je fevdalni gospod dal podložniku v užitek, obdelovanje; tur. polovični penzion z dvema obrokoma hrane
    polovíčno prisl.:
    polovično izpolnjevati zahteve; ne ukrepajte polovično
SSKJ²
polovíčiti -im nedov. (í ȋ)
knjiž. deliti na dva enaka dela: jarek poloviči njivo / polovičiti plen / to dejstvo poloviči naš uspeh zmanjšuje
● knjiž. ob tako pomembnih vprašanjih ne smemo polovičiti biti polovičarski
SSKJ²
polovíčka -e ž (í)
nav. ekspr. manjšalnica od polovica: pretrgal je papir in mu dal polovičko; zgornja polovička limone je nagnita / zastar. izpila sta že precej polovičk precejkrat po pol litra (vina)
// pol cigarete: kadi same polovičke; prižgati si polovičko
● napisati na polovičko na polovico lista papirja formata A4 z glavo podjetja, ustanove; memorandum; šalj. prikupiti se je hotel svoji sladki polovički svoji ženi
SSKJ²
polovíčnost -i ž (ȋ)
lastnost, značilnost polovičnega: polovičnost zneska / polovičnost rešitve / ekspr. v njegovih dejanjih ni bilo polovičnosti nedoslednosti
SSKJ²
polovína -e ž (í)
zastar. polovica: zgornja polovina okna / polovina človeštva
♦ pravn. dati, obdelovati zemljo na polovino na spolovino
SSKJ²
polovínar -ja m (ȋ)
pravn. zakupnik zemlje, ki mora polovico pridelka dati lastniku; spolovinar
SSKJ²
polovínarstvo -a s (ȋ)
pravn. dajanje zemlje v zakup za polovico pridelka; spolovinarstvo: odpraviti polovinarstvo
SSKJ²
polovínka -e ž (ȋ)
del na dva enaka dela razdeljene merske enote, navadno kot samostojna mera: naročiti polovinko vina
♦ glasb. polovica celinke; pavza polovinka
SSKJ²
polovíti -ím dov., polôvil (ī í)
1. drugega za drugim ujeti: polovila je kokoši in jih dala v kurnik; polovil je liste, ki jih je odnesel veter / ekspr. poloviti tatove drugega za drugim prijeti / polovila je vse koščke mesa v juhi; lesna vlakna polovijo s čistilno napravo
2. z lovom iztrebiti: tu so polovili vse ribe
SSKJ²
polovník -a m (í)
nekdaj prostorninska mera za žito, približno 15 l: nesti polovnik žita v mlin; mernik in polovnik
// lesena posoda z ročajema ob straneh za to mero: stresti iz polovnika
SSKJ²
polovnják -a m (á)
1. nar. prostorninska mera, navadno za vino, približno 280 l: pridelali so deset polovnjakov vina / vinograda ima za pet polovnjakov
// sod za to mero: iztočiti vino iz polovnjaka; hrastov polovnjak
2. nekdaj prostorninska mera za žito, približno 15 l: posejati polovnjak pšenice
SSKJ²
položáj -a m (ȃ)
1. način, kako je kaj nameščeno
a) glede na svojo daljšo os in določeno ravnino: ostati v določenem položaju; navpičen, poševen položaj palice; veja se je znebila snega in se vrnila v prejšnji položaj
b) glede na druge dele celote: opisati položaj nog telovadca med skokom; spremeniti položaj koles; položaj kazalca, ročice / ležal je v neudobnem položaju, vendar se je bal premakniti / položaj dlani glede na boke / opisati položaj jezika, ustnic pri izgovoru glasu; začetni položaj pri plesu
c) sploh: vzletni položaj; biti v položaju za skok / streljati iz klečečega, ležečega položaja kleče, leže / železniški signal je v položaju Stoj
2. navadno s prilastkom kar izraža prostorski odnos česa do česa drugega: določiti, vrisati položaj hiše; iz načrta je dobro razviden položaj nove stavbe glede na meje parcele / ko je predmet v takem položaju, pravimo, da je nad čim / mesto ima slikovit položaj lego; na vetrovnem položaju so krošnje dreves nepravilne in enostransko razvite / normalni položaj besede v stavku; v takem položaju soglasnik izgubi zven
3. mesto, prostor, na katerem je posameznik ali enota pri obrambi ali v napadu: določiti borcem položaje; obstreljevati nasprotnikove položaje; četa se je premaknila na drug položaj; ostati na položajih po odbitem napadu / zavzeti strateško pomemben položaj / kot povelje na položaje
// mesto, kjer kdo je ali naj bi bil pri uresničitvi kakega namena, dejanja: deček si je izbral tak položaj, da je lahko videl daleč po okolici
4. navadno s prilastkom dela in naloge, združene s posebnimi pristojnostmi, pravicami v določeni delovni, družbeni, politični skupnosti: imeti odgovoren, visok politični položaj; bil je več let na vodilnih položajih v gospodarstvu; ukiniti položaj podpredsednika društva; odpovedati se položaju predsednika; direktor je član odbora po položaju / odstaviti koga s položaja; pog. ljudje na položajih s položajem / njegov cilj je direktorski položaj delovno mesto direktorja, postati direktor
5. kar je opredeljeno s pravicami, obveznostmi, ugledom v določeni družbi: razpravljati o položaju kmeta, pisatelja v socialistični družbi; položaj žensk se je v zgodovini spreminjal / tako je manufakturni obrtnik prišel v položaj mezdnega delavca / položaj zmagovalca mu dovoljuje tako ravnanje / urediti pravni položaj organizacije, revije
// možnosti delovanja, uresničevanja določenih hotenj v kaki delovni, družbeni, politični skupnosti: opisati svoj položaj v podjetju; poslabšati si položaj v kolektivu; njegov položaj v organizaciji je trden / publ. na zborovanju so proučili položaj knjige možnosti za izdajanje knjig in zanimanje zanje
// kar je opredeljeno z določenim razmerjem česa do drugega, s primerjavo z njim: tvoj nadrejeni položaj ti pri tem nič ne pomaga; s tem bi spravili organizacijo v neenakopraven, odvisen položaj / z oslabljenim pomenom: podjetje ima na domačem trgu monopolni položaj; ta tovarna ima v avtomobilski industriji vodilni položaj je vodilna / položaj na lestvici se je spremenil mesto
6. kar je opredeljeno z določenimi dejstvi in lahko vpliva na
a) določeno prizadevanje, uresničitev česa: s sprejetjem tega zakona je nastal nov položaj; biti kos položaju; prenehal je streljati in ocenjeval položaj; položaj pred golom je bil kritičen / znašel se je v položaju, ko se je moral odločiti / poročati o položaju na fronti, v državi; položaj v kmetijstvu se izboljšuje stanje, razmere
b) možnosti koga za življenje, obstajanje, delovanje: položaj na poplavljenem območju se normalizira / analizirati ekonomski, finančni položaj podjetja; njegov materialni položaj je slab
● publ. na sestanku so razčistili položaj naredili, da so postala določena dejstva in odnosi med njimi jasna, urejena; publ. zamrzniti položaj z določenim sklepom, ukrepom narediti, da ostanejo določena dejstva in odnosi med njimi nespremenjeni; publ. s tem se je jezik dvignil na položaj uradnega jezika je dejansko postal uradni jezik; publ. preiti na položaje revolucionarnega demokratizma sprejeti načela revolucionarnega demokratizma; začeti delovati po takih načelih; pisar. nismo v položaju, da bi našli rešitev ne moremo, nismo sposobni najti rešitve; ekspr. grem v vodoravni položaj ležat, spat
♦ aer. določiti položaj letala ugotoviti zemljepisno dolžino in širino točke, nad katero je letalo, in njegovo višino glede na morsko gladino; jezikosl. govorni položaj kar je določeno z udeleženci, vsebino, namenom, obliko jezikovnega sporočanja in kar vpliva na izbiro jezikovnih sredstev; krepki položaj polglasnika nahajanje polglasnika neposredno pred zlogom s polglasnikom v praslovanščini; lit. pripovedni položaj kar je določeno, opredeljeno z ubeseditvijo motiva, pripovedi glede na osebo, ki motiv, pripoved jezikovno uresničuje; navt. določiti položaj ladje ugotoviti zemljepisno dolžino in širino točke, na kateri je ladja; voj. položaj mirno v katerem se stoji vzravnano, z rokami, iztegnjenimi navzdol in pritisnjenimi k bokom
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
položájen -jna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na položaj: položajna neprimernost / položajne obveznosti
♦ pravn. položajna plača do 1965 del plače javnih uslužbencev glede na njihov položaj, odgovornost
SSKJ²
položájski -a -o prid. (ȃ)
položajen: hote ali nehote poudarjamo osebno, doživljajsko in položajsko resnico
♦ gled. položajska komika situacijska komika; lit. položajska dolžina zloga dolžina zloga s kratkim samoglasnikom zaradi sledečih dveh ali več samoglasnikov
    položájsko prisl.:
    položajsko slikovito mesto
SSKJ²
polóžen -žna -o prid., polóžnejši (ọ́ ọ̄)
ki se polagoma vzpenja: položen breg, klanec; pot je položna; položno pobočje / položen hrib
// glede na določeno ravnino malo nagnjen: strme in položne strehe; krivulja je položna
● zastar. pihal je položen veter lahen; ekspr. njegova življenjska pot je bila položna njegovo življenje je bilo mirno, brez težav; v življenju, službi je napredoval počasi
♦ teh. položna karakteristika; vet. položna stoja psa stoja, pri kateri se šape dotikajo tal s celo površino
    polóžno prisl.:
    pot se položno dviguje; sam.: tudi hoja po položnem ga utrudi
SSKJ²
polóžič -a m (ọ̑)
nar. terasa, polica1: Hiša je stala na pol v bregu, na pol na ozkem položiču; nad njo strmina, pod njo strmina (F. Bevk)
SSKJ²
položítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od položiti: položitev venca pred spomenik / položitev novih cevi / položitev kavcije
SSKJ²
položíti -ím dov., polóžil (ī í)
1. narediti, da pride kaj
a) z daljšo, širšo stranjo na podlago: položiti knjigo na mizo / položiti eno škatlo navrh druge
b) na podlago sploh: položiti denar na mizo, žogo na tla / položil je glavo na mah in zaspal; položiti roko na volan dati / udrlo se mu je, kamor je položil nogo kamor je stopil / ko je položil prst na usta, so vsi umolknili / kot svarilo, grožnja samo prst položi name, pa boš videl
// narediti, da pride kaj iz pokončnega položaja na tla: puško položi, da ne bo padla / ekspr. nekaj so se prerivali in mimogrede ga je položil vrgel, podrl; lov. žarg.: položil je že marsikaterega zajca ustrelil; položiti žival na dlako ustreliti jo
2. na določen način pritrditi na podlago: položiti linolej, parket, tapete
// dati kaj na določeno mesto v ustrezen položaj: položiti cevi, kabel / položiti kanalizacijo / položiti mine ob obali
3. dati živini (živinsko) krmo: položiti kravam seno / položiti svinjam
4. nav. 3. os., pog. povzročiti, da mora kdo ležati: bolezen ga je položila; pljučnica ga je položila za tri tedne; brezoseb. pozimi me je za dva meseca položilo
5. dati, plačati: položiti kavcijo, odkupnino; položiti predpisani znesek na sodišču
6. knjiž., v zvezi z v narediti, da kaj vsebuje, izraža značilnost, kot jo nakazuje določilo: položiti grožnjo v glas, začudenje v pogled
7. s širokim pomenskim obsegom izraža prenehanje dejanja, dela, kot ga določa sobesedilo: ob teh besedah je položil slušalko; položiti orožje vdati se; ded je navadno prvi položil žlico na mizo; ekspr. upamo, da pisatelj ne bo še tako kmalu položil peresa iz rok nehal pisati
● ekspr. položiti cesto v pobočje gore speljati jo; vznes. položiti koga k večnemu, zadnjemu počitku pokopati ga; vznes. nima, kamor bi glavo položil nima kje stanovati, prespati; publ. položiti izpit narediti, opraviti; ekspr. položiti temeljni kamen za kaj opraviti začetno, za nadaljnji potek najvažnejše delo; ekspr. položiti vse karte razkriti komu vsa dejstva, vse zahteve; knjiž. položiti svoje misli na papir napisati jih; ekspr. tudi on bo še moral položiti račun se zagovarjati (zaradi svojih dejanj); položiti roko knjiž. sodišče je položilo roko na knjigo je prepovedalo razširjanje, prodajo te knjige; ekspr. nisem še položil roke nanj nisem ga še udaril; pog. položiti roko nase narediti samomor; položite roko na srce in priznajte bodite odkritosrčni; ekspr. policija je že položila roko na tatove jih je že prijela, ujela; vznes. položiti svoje srce k nogam koga postati čustveno popolnoma vdan komu; publ. položiti temelje čemu opraviti začetna, za nadaljnji potek najvažnejša dela; ekspr. položiti svojo usodo v tuje roke prepustiti drugemu, drugim, da odločajo o njej; pog. on je položil že marsikatero žensko imel spolni odnos z njo; pog. položiti koga čez koleno natepsti ga; vznes. položiti življenje na oltar domovine umreti za domovino; pog. položiti koga na izpitu negativno ga oceniti; položiti komu besedo na jezik, v usta pomagati komu, da bi povedal, kar je treba, kar se od njega pričakuje; ekspr. položiti komu kaj na srce priporočiti mu kaj, prositi ga za kaj; pog. koliko si ta mesec položil na stran prihranil; ekspr. s tem dejanjem je položil na tehtnico vse tvegal, da izgubi vse; knjiž. položiti pripoved v pero, v usta sodobnemu kronistu narediti, da jo pripoveduje, piše sodobni kronist; katera se omoži, se v križe položi si povzroči težave, skrbi
♦ lov. položiti krvni sled narediti sled s krvjo divjadi, domače živali, da se pes uči sledenja
    položíti se 
    1. ekspr., navadno s prislovnim določilom uleči se: položiti se v mehko posteljo; položil se je po klopi in zaspal / položiti se v naslanjač sesti / s hrbtom se je položil na steno naslonil
    2. nav. 3. os., nar. postati položen: svet se tam spet položi
    položívši -a -e zastar.:
    položivši denar na mizo, je vstal in odšel
    položèn -êna -o:
    čez zaboje položena deska
    ●     ekspr. polje je položeno med goro in reko leži
SSKJ²
polóžnica -e ž (ọ̑)
obrazec, s katerim se nakazuje denar po pošti ali banki na določen transakcijski račun: izpolniti položnico / nakazati denar po položnici
SSKJ²
položník -a m (í)
deponent: zavarovati blago položnikov
SSKJ²
polóžnost -i ž (ọ́)
značilnost položnega: položnost zemljišča / na strminah in položnostih položnih delih, območjih
SSKJ²
pôlpenèč -éča -e [pou̯peneč] prid. (ȏ-ȅ ȏ-ẹ́)
agr., v zvezi polpeneče vino vino, ki ima malo ogljikovega dioksida: prodajati peneča (se) in polpeneča vina
SSKJ²
pôlpenzión -a [pou̯penzijon] m (ó-ọ̑)
tur. oddaja sobe, ležišča in nudenje enega glavnega obroka hrane, navadno večerje: cena polpenziona
SSKJ²
pôlpêta1 -e [pou̯peta] ž (ȏ-é)
srednje visoka peta: kupiti čevlje s polpeto
SSKJ²
polpéta2 -e ž (ẹ̑)
pečena jed okrogle oblike iz zmletega mesa, namočenega kruha in dodatkov: za večerjo so jedli polpete in solato
SSKJ²
pôlpijàn -ána -o [pou̯pijan] prid. (ȏ-ȁ ȏ-ȃ)
ki ni popolnoma pijan: polpijan človek / polpijan nasmešek
SSKJ²
pôlpísmen -a -o [pou̯pismen] prid. (ȏ-ȋ)
1. ki zna samo brati, ne pa pisati: statistični podatki o nepismenih in polpismenih prebivalcih države
2. ekspr. ki se slabo, nepravilno izraža, zlasti pisno: bil je inženir, vendar polpismen
// jezikovno slab, nepravilen: polpismen članek
SSKJ²
pôlpísmenost -i [pou̯pismenost] ž (ȏ-ȋ)
1. znanje branja, ne pa pisanja: odpravljati nepismenost in polpismenost
2. ekspr. slabo, nepravilno izražanje, zlasti pisno: polpismenost mladih maturantov
3. slabš., navadno s prilastkom premajhna razgledanost, izkušenost v kaki stroki: v tem dejanju se vidi njegova politična polpismenost
SSKJ²
pôlplátno -a [pou̯platno] s (ȏ-á)
tekst. tkanina z bombažno osnovo in lanenim votkom ali obratno: kupiti tri metre polplatna
♦ obrt. knjiga je vezana v polplatno hrbet ima prevlečen s platnom; zal., kot označba načina vezave Ivan Cankar, Črtice, polplatno [ppl.]
SSKJ²
pôlpodŕt -a -o [pou̯podərt] prid. (ȏ-ȓ)
knjiž. napol podrt: polpodrta ograja
SSKJ²
pôlpoklícen -cna -o [pou̯poklicən] prid. (ȏ-ȋ)
nanašajoč se na stalno, načrtno, vendar ne poklicno ukvarjanje z določeno dejavnostjo: polpoklicni pevski zbor; polpoklicno gledališče
SSKJ²
pôlpozábljen -a -o [pou̯pozabljen] prid. (ȏ-á)
knjiž. skoraj pozabljen: polpozabljeni dogodki / polpozabljen pesnik
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
pôlprášnica -e [pou̯prašnica] ž (ȏ-ȃ)
bot. vsak od dveh delov prašnice:
SSKJ²
pôlprázen -zna -o [pou̯prazən] prid. (ȏ-á)
knjiž. napol prazen: polprazna steklenica
// skoraj prazen: polprazne izložbe
SSKJ²
pôlprepústen -tna -o [pou̯prepustən] prid. (ȏ-ú)
ki prepušča tekočino in v njej raztopljene delce določene velikosti: polprepustna opna
♦ fiz. polprepustna ploščica ploščica iz prozorne snovi s kovinsko prevleko, ki del svetlobe prepusti, del pa odbije
SSKJ²
pôlpretékel -têkla -o [pou̯pretekəu̯] prid. (ȏ-ẹ́ ȏ-é)
ki je še razmeroma blizu sedanjosti, sodobnosti: pomembni dogodki polpretekle dobe / sodobni in polpretekli nazori; sam.: pisati o sodobnem in polpreteklem
SSKJ²
pôlpretêklost -i [pou̯preteklost] ž (ȏ-é)
preteklost, ki je še razmeroma blizu sedanjosti, sodobnosti: v polpreteklosti so bile te bolezni pogoste
SSKJ²
pôlprevóden -dna -o [pou̯prevodən] prid. (ȏ-ọ̄)
elektr. ki dopušča veliko manjše prehajanje električnega toka kot prevodnik: polprevodna snov
SSKJ²
pôlprevódnik -a [pou̯prevodnik] m (ȏ-ọ̑)
elektr. snov, ki dopušča veliko manjše prehajanje električnega toka kot prevodnik: čiščenje polprevodnikov; silicij, germanij in drugi polprevodniki / tovarna polprevodnikov
SSKJ²
pôlprevódniški -a -o [pou̯prevodniški] prid. (ȏ-ọ̑)
nanašajoč se na polprevodnik: diode in drugi polprevodniški elementi / polprevodniška industrija
SSKJ²
pôlpriklópnik -a [pou̯priklopnik] m (ȏ-ọ̑)
avt. vozilo brez lastnega pogona, ki se s sprednjim delom naslanja na vlečno vozilo: tovornjak s polpriklopnikom
SSKJ²
pôlprikólica -e [pou̯prikolica] ž (ȏ-ọ̑)
avt. polpriklopnik: avtomobil s polprikolico
SSKJ²
pôlpriprávljen -a -o [pou̯priprau̯ljen] prid. (ȏ-ȃ)
ki ni popolnoma, do konca pripravljen: s seboj so vzeli polpripravljene jedi
SSKJ²
pôlpripŕt -a -o [pou̯pripərt] prid. (ȏ-ȓ)
knjiž. napol priprt: pogledati skozi polpriprta vrata / opazovati koga s polpriprtimi očmi
SSKJ²
pôlpritlíčen -čna -o [pou̯pritličən] prid. (ȏ-ȋ)
zastar. polkleten: polpritlična soba / polpritlično okno
SSKJ²
pôlprodúkt -a [pou̯produkt] m (ȏ-ȗ)
polizdelek: izvažati polprodukte / publ. odklanjati površnost, brezčutnost in druge polprodukte civilizacije slabe, negativne značilnosti
SSKJ²
pôlprofesionálen -lna -o [pou̯profesijonalən] prid. (ȏ-ȃ)
1. nanašajoč se na nepoklicno, vendar plačano ukvarjanje z določeno dejavnostjo: polprofesionalni nogometaš, plesni učitelj / polprofesionalna liga
// nanašajoč se na stalno, načrtno, vendar ne poklicno ukvarjanje z določeno dejavnostjo; polpoklicen: polprofesionalno gledališče / polprofesionalno obdobje ansambla
2. ki je po kvaliteti med profesionalnim, poklicnim in amaterskim: doseči polprofesionalno raven
SSKJ²
pôlproizvòd -óda [pou̯proizvod-] m (ȏ-ȍ ȏ-ọ́)
polizdelek: izvažati polproizvode
SSKJ²
pôlproletárec -rca [pou̯proletarəc] m (ȏ-ȃ)
polit., soc. kdor se preživlja z obdelovanjem lastnega zemljišča in z delom v industriji ali kmetijstvu: kmetje se spreminjajo v polproletarce; siromašni kmetje in drugi polproletarci
SSKJ²
pôlproletariát -a [pou̯proletarijat] m (ȏ-ȃ)
polit., soc. ljudje, ki se preživljajo z obdelovanjem lastnega zemljišča in z delom v industriji ali kmetijstvu: izseljevanje polproletariata / kmečki polproletariat
SSKJ²
pôlproletárski -a -o [pou̯proletarski] prid. (ȏ-ȃ)
nanašajoč se na polproletarce: polproletarski otroci / polproletarska miselnost
SSKJ²
pôlpropústen -tna -o [pou̯propustən] prid. (ȏ-ú)
polprepusten
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
pôlprozóren -rna -o [pou̯prozorən] prid. (ȏ-ọ́ ȏ-ọ̄)
ki ni popolnoma prozoren: masten papir, motno steklo in druge polprozorne snovi / polprozorna tančica / ljudi okoli sebe je videl v polprozorni megli
● ekspr. njen polprozorni obraz je bil miren precej bledi
SSKJ²
pôlpúli -ja [pou̯puli] m (ȏ-ȗ)
tanjši pulover z višjim ovratnikom: oblečen je bil v temne hlače in siv polpuli z dolgimi rokavi; volnen polpuli / dekliški, moški, otroški, ženski polpuli
SSKJ²
pôlpuščáva -e [pou̯puščava] ž (ȏ-ȃ)
geogr. območje, kjer se mešajo značilnosti puščave in stepe: polpuščave srednje Azije
SSKJ²
pôlravnína -e [pou̯rau̯nina] ž (ȏ-í)
geom. vsak od dveh delov ravnine, razdeljene s premico:
SSKJ²
pôlrazpádel -dla -o [pou̯raspadəu̯] prid. (ȏ-ā ȏ-á)
knjiž. napol razpadel: star, polrazpadel grad
SSKJ²
pôlrazpàl -ála -o [pou̯raspau̯] prid. (ȏ-ȁ ȏ-á)
knjiž. napol razpadel: polrazpala bajta
SSKJ²
pôlresníca -e [pou̯resnica] ž (ȏ-í)
nepopolna, enostranska resnica: v članku je veliko laži in polresnic
SSKJ²
pôlrísanica -e [pou̯risanica] ž (ȏ-ȋ)
lov. lovska puška z eno risano in eno gladko cevjo: streljati s polrisanico
SSKJ²
pôlsánje -sánj [pou̯sanje] ž mn. (ȏ-á ȏ-ȃ)
sanje, na katere še močno vpliva zavest, stvarno okolje: polsanje so izginile; lepe, zmedene polsanje / v polsanjah je nekaj govoril
SSKJ²
pôlsèn -snà [pou̯sən] m (ȏ-ə̏ ȏ-ȁ)
knjiž. rahlo spanje: to ni bilo pravo spanje, bil je nekakšen polsen; zbuditi se iz polsna / ekspr. objel ga je polsen
SSKJ²
pôlsénca -e [pou̯senca] ž (ȏ-ẹ̑)
rahla, manj izrazita senca: te rastline potrebujejo polsenco / na obrazu portretiranke se sence menjavajo s polsencami / rasti v polsenci
♦ astron., fiz. območje za neprosojnim telesom, kamor prihaja samo del svetlobe od svetila
SSKJ²
pôlsénčen -čna -o [pou̯senčən] prid. (ȏ-ẹ̑)
nanašajoč se na polsenco: polsenčen prostor / polsenčne rastline / polsenčen lunin mrk
SSKJ²
pôlsêstra -e stil. -é [pou̯sestra] ž (ȏ-é)
ženska v odnosu do otrok, s katerimi ima skupnega enega od staršev: ima eno sestro in eno polsestro
SSKJ²
pôlsládek -dka -o [pou̯sladək] prid. (ȏ-á)
agr., v zvezi polsladko vino vino, ki ima v enem litru do 50 g sladkorja: polsladka in sladka vina
SSKJ²
pôlslán -a -o [pou̯slan] prid. (ȏ-ȃ ȏ-á)
ki ni popolnoma slan: polslana jed
♦ geol. polslana voda voda, ki je mešanica morske in sladke vode; somornica; polslano morje morje, v katerem se mešata morska in sladka voda
SSKJ²
pôlslép -a -o [pou̯slep] prid. (ȏ-ẹ̑ ȏ-ẹ́)
knjiž. skoraj slep: polslep starček / polslepe oči
SSKJ²
pôlslíšen -šna -o [pou̯slišən] prid. (ȏ-í ȏ-ī)
knjiž. malo slišen: polslišen jok
    pôlslíšno prisl.:
    polslišno šepetati
SSKJ²
pôlslúžben -a -o [pou̯služben] prid. (ȏ-ȗ)
zastar. poluraden: polslužbeno glasilo vlade
    pôlslúžbeno prisl.:
    polslužbeno zanikati
SSKJ²
pôlspánec -nca [pou̯spanəc] m (ȏ-á)
knjiž. rahlo spanje: v polspancu je nekaj govoril
SSKJ²
pôlspánje -a [pou̯spanje] s (ȏ-á)
knjiž. rahlo spanje: prebuditi se iz polspanja; v polspanju kaj slišati; pren., ekspr. jutranja pokrajina je dihala v polspanju
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
pôlsrédnji -a -e [pou̯srednji] prid. (ȏ-ẹ̑)
šport., v zvezi polsrednja kategorija kategorija (težkoatletov) telesne teže med 63 in 71 kg: boksar polsrednje kategorije
SSKJ²
pôlst -í [pou̯st tudi polst] ž, daj., mest. ed. pôlsti in pôlsti (ȏ)
blago iz med seboj prepletenih ali zlepljenih naravnih ali umetnih vlaken: izdelovati polst; copate, klobuk iz polsti; v prid. rabi:, teh. polst pero
SSKJ²
pôlstávek -vka [pou̯stavək] m (ȏ-ȃ)
1. jezikosl. stavek brez osebne glagolske oblike: uporabiti polstavek
2. glasb. najmanjši oblikovni del skladbe, navadno v obsegu dveh taktov: fraza in polstavek
SSKJ²
pôlstebèr -brà tudi pôlstèber -bra [pou̯stəbər] m (ȏ-ə̏ ȏ-ȁ; ȏ-ə̀)
um. polovica celega stebra, prislonjenega ob steno, arhitekturno ploskev: polstebri na fasadi
SSKJ²
polstén -a -o [pou̯sten tudi polsten] prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na polst: polstene copate; polsteno pokrivalo
♦ bot. polsteni list list, pokrit s kratkimi, gostimi, togimi dlakami; teh. polsteno pero svinčnik s stenjem, polnjen s posebnim barvilom
    polsténo prisl.:
    polsteno dlakav, kosmat
SSKJ²
polstenína -e [pou̯stenina tudi polstenina] ž (í)
knjiž. polst
SSKJ²
polsténka -e [pou̯stenka tudi polstenka] ž (ẹ̄)
zool. gosenici podobna členasta žival s ščetinami mavričnih barv, ki živi na morskem dnu, Aphrodite aculeata:
SSKJ²
pôlstíšje -a [pou̯stišje] s (ȏ-ȋ)
lit. vsak od dveh s cezuro ločenih delov verza:
SSKJ²
polstíti -ím tudi pôlstiti -im [pou̯stiti tudi polstiti] nedov. (ī í; ō ȏ)
tekst. z valjanjem, pritiskanjem ob višji temperaturi med seboj prepletati ali vezati živalska vlakna: polstiti zajčjo dlako; polstiti volno / polstiti loden, tkanino
    polstèn -êna -o tudi pôlsten -a -o:
    blago je polsteno in kosmateno
SSKJ²
pôlstoléten -tna -o [pou̯stoletən] prid. (ȏ-ẹ̑)
1. star pol stoletja: polstoletni predmeti
2. ki traja pol stoletja: polstoletno obdobje / polstoletna oddaljenost
SSKJ²
pôlstolétje -a [pou̯stoletje] s (ȏ-ẹ̑)
doba, ki traja pol stoletja: v zadnjem polstoletju se je marsikaj spremenilo / star. časopis je začel izhajati leta 1962, to je pred polstoletjem pred pol stoletja / zgodovina drugega polstoletja našega štetja
SSKJ²
pôlsúh -a -o [pou̯suh] prid. (ȏ-ȗ ȏ-ú)
knjiž. napol suh: polsuho seno / posekati polsuha drevesa / polsuh potok potok, ki je skoraj brez vode
SSKJ²
pôlsúkno -a [pou̯sukno] s (ȏ-ú)
tekst. sukno z votkom iz volnene mikanke in osnovo iz drugih vrst vlaken ali obratno: obleka iz polsukna
SSKJ²
pôlsvét -á [pou̯svet] m (ȏ-ẹ̑)
knjiž. lahkoživi, moralno ne neoporečni višji družbeni sloji: ženska iz pariškega polsveta / meščanski polsvet se je seveda zgražal
SSKJ²
pôlsvetlôba -e [pou̯svetloba] ž (ȏ-ó)
knjiž. rahla, medla svetloba: polsvetloba daje prizoru nadih skrivnosti; bleda, ekspr. slabotna polsvetloba / polsvetloba meseca, petrolejke / sedeti v polsvetlobi
SSKJ²
pôlsvíla -e [pou̯svila] ž (ȏ-ȋ)
tekst. tkanina z osnovo iz naravne svile in votkom iz drugih vlaken ali obratno: obleka iz polsvile
SSKJ²
pôlsvilén -a -o [pou̯svilen] prid. (ȏ-ẹ̑)
nanašajoč se na polsvilo: polsvilena tkanina / polsvilen plašč
SSKJ²
pôlsvít -a [pou̯svit] m (ȏ-ȋ)
čas, ko začne prehajati noč v dan: oditi ob polsvitu / jutranji polsvit
// stanje v tem času, ko se vidljivost nekoliko poveča: v polsvitu je zagledal drevesa; medel polsvit
SSKJ²
pôlsvobôden -dna -o [pou̯svobodən] prid. (ȏ-ó ȏ-ō)
ki ni popolnoma svoboden: polsvobodne države
SSKJ²
pôlsvobodnják -a [pou̯svobodnjak] m (ȏ-á)
zgod., do odprave tlačanstva kmet, ki ni glede vseh stvari svoboden: podložniki in polsvobodnjaki / kmet polsvobodnjak
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
polšíca -e [pou̯šica] ž (í)
samica polha: polšica z mladiči
SSKJ²
pôlšina1 in polšína -e [pou̯šina] ž (ō; í)
1. polšja luknja: polh je prilezel iz polšine
2. zastar. polšja past: nastavljati polšine
SSKJ²
polšína2 -e [pou̯šina] ž (í) zastar.
1. polšja koža: kučma iz polšine
2. polšje meso: pečena polšina
SSKJ²
pôlšji -a -e [pou̯šji] prid. (ō)
nanašajoč se na polhe: prodati polšje kožice; polšje meso / polšje krzno / polšja luknja / polšji lov
SSKJ²
pôlškórenj -rnja [pou̯škorənj] m (ȏ-ọ̑)
nav. mn., obrt. škorenj, ki sega približno do srede meč: obuti polškornje
SSKJ²
pôlt -í [pou̯t] ž (ȏ)
barva (človeške) kože: imeti belo polt; biti rjave, temne polti / zagorela polt / Afričani črne polti / človek barvne polti ki ni bele rase
// površina (človeške) kože, zlasti na obrazu: imeti gladko, lepo, nežno polt; polt brez izpuščajev in peg / kurja polt zaradi mraza ali groze naježena koža; ekspr. kurja polt ga obliva, spreletava se pojavlja, razširja po telesu, delu telesa navadno zaradi razburjenja, strahu
● zastar. s tem si ne boš rešil polti življenja; zastar. biti do polti premočen do kože
SSKJ²
póltar -ja m (ọ́)
rib. lesena posoda z režami za začasno shranjevanje ulovljenih rib: za čolnom so imeli privezan poltar
SSKJ²
pôltédnik -a [pou̯tednik] m (ȏ-ẹ̑)
časopis, revija, ki izhaja dvakrat na teden: časopis je bil sprva poltednik, pozneje je izhajal trikrat na teden
SSKJ²
pôltemà -è in pôltèma -e [pou̯təma] ž (ȏ-ȁ ȏ-ȅ; ȏ-ə̀)
ne popolna tema: ko se je oko privadilo polteme, je v kotu opazil zaboj / stopiti v poltemo
SSKJ²
pôltèmen tudi pôltemèn -tèmna -o tudi -ó, stil. pôltemán -mnà -ò [pou̯təmən] prid. (ȏ-ə̀ ȏ-ə̏ ȏ-ə̀; ȏ-ȃ ȏ-ȁ)
ki ni popolnoma temen: poltemen hodnik / poltemna očala
    pôltemnó in pôltèmno prisl., v povedni rabi:
    v sobi je poltemno
SSKJ²
pôlten1 -tna -o [pou̯tən] prid. (ō)
1. nanašajoč se na polt: poltna barva
2. knjiž. čuten1, polten2: poltna ljubezen / poltna pesem
SSKJ²
poltén2 -a -o [pou̯ten] prid. (ẹ̑)
nav. slabš. nanašajoč se na človekovo erotičnost, telesnost; čuten1: poltena ljubezen, naslada / polteno življenje / polten človek / poltene ustnice
SSKJ²
polténost -i [pou̯tenost] ž (ẹ̑)
nav. slabš. nagnjenost k erotičnemu, telesnemu uživanju; čutnost: vdajati se poltenosti; poltenost in pohotnost / njegovim pesmim so očitali poltenost / čutila je, da je njegova ljubezen predvsem poltenost telesni, spolni užitek
SSKJ²
poltergeist -a [póltergájst] m (ọ́-ȃ)
paranormalni pojav, pri katerem se sliši nerazložljiv ropot, vidi lebdeče, padajoče predmete, kar naj bi povzročali duhovi, ropotajoči duh: se za nenavadnimi dogajanji morda skriva nagajivi hišni duh oziroma poltergeist?
SSKJ²
pôltêžek -žka -o [pou̯težək] prid. (ȏ-é)
1. srednje težek: poltežki kamioni
2. šport., v zvezi poltežka kategorija kategorija (težkoatletov) telesne teže med 75 in 90 kg: nastopiti v poltežki kategoriji; boksarski prvak v poltežki kategoriji
SSKJ²
pôltíh -a -o [pou̯tih] prid.(ȏ-ȋ ȏ-í)
ki ni popolnoma tih: govoriti s poltihim glasom / poltiho petje
    pôltího prisl.:
    poltiho žvižgati
SSKJ²
pôltisočléten -tna -o [pou̯tisočletən] prid. (ȏ-ẹ̑)
ki traja pol tisočletja: poltisočletno obdobje / kljub poltisočletni odmaknjenosti se zdi knjiga moderna
SSKJ²
pôltnost -i [pou̯tnost] ž (ō)
knjiž. čutnost, poltenost: vsi so poznali njegovo poltnost / poltnost v literaturi
SSKJ²
pôltón -a [pou̯ton] m (ȏ-ọ̑)
1. glasb. interval male sekunde ali zvečane prime: pri molovski lestvici sta poltona med drugo in tretjo ter peto in šesto stopnjo; za polton zvišan ton / diatonični polton interval male sekunde; kromatični polton interval zvečane prime
2. odtenek določene barve med svetlim in temnim tonom: izkazovati poltone; film dobro zaznava poltone; rdeč, siv polton
SSKJ²
pôltónski1 -a -o [pou̯tonski] prid. (ȏ-ọ̑)
težek pol tone: poltonski kamniti bloki
// ki ima nosilnost pol tone: poltonsko dvigalo
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
pôltónski2 -a -o [pou̯tonski] prid. (ȏ-ọ̑)
nanašajoč se na polton: poltonsko razmerje / poltonska lestvica kromatična lestvica
♦ tisk. poltonski barvni izvleček izvleček, ki ima, kaže tudi poltone; poltonski kliše rastrski kliše
SSKJ²
pôltovóren in pôltovôren -rna -o [pou̯tovorən] prid. (ȏ-ọ́; ȏ-ó)
v zvezah: poltovorni avtomobil manjši avtomobil za prevoz tovorov; poltovorna ladja ladja za hkraten prevoz tovora in potnikov
SSKJ²
pôltovornják -a [pou̯tovornjak] m (ȏ-á)
poltovorni avtomobil: naložiti tovor na poltovornjak
SSKJ²
pôltrájen -jna -o [pou̯trajən] prid. (ȏ-ā)
agr. ki ostane določen krajši čas užiten, dober: poltrajni kruh; poltrajne klobase, konzerve
SSKJ²
pôltrák -a [pou̯trak] m (ȏ-ȃ)
geom. na eni strani omejena ravna črta: točka deli premico na dva poltraka / negativni, pozitivni poltrak koordinatne osi s koordinatnim izhodiščem na eni strani omejena ravna črta na koordinatni osi, na kateri imajo točke negativne, pozitivne koordinate
♦ mat. številski poltrak na katerem so od števila nič ali negativna ali pozitivna števila
SSKJ²
pôltŕd -a -o [pou̯tərd-] prid. (ȏ-ȓ ȏ-ŕ)
srednje trd: poltrda snov
♦ agr. poltrdi sir zorjen sir z manjšim odstotkom vode v brezmastni snovi kot mehki in z večjim odstotkom kot trdi sir
SSKJ²
pôltŕden -dna -o [pou̯tərdən] prid. (ȏ-ŕ ȏ-r̄)
ki ima stalno obliko in spremenljivo prostornino: vosek, smola in druge poltrdne snovi
SSKJ²
poltrétji -a -e [pou̯tretji] štev. (ẹ́)
izraža število dve in pol: zid je visok poltretji meter; poltretjo uro hoda dve uri in pol / otroci od poltretjega leta naprej
SSKJ²
polu gl. pol2
SSKJ²
polúcija -e ž (ú)
1. onesnaženje, onesnaževanje: polucija rek, zraka
2. med. iztek semena pri nehoteni spolni nadraženosti v spanju: imeti polucije
SSKJ²
polúckati -am dov. (ȗ)
pog., ekspr. popiti (alkoholno pijačo): poluckati vino in žganje / polucka tudi pol litra kave
SSKJ²
pôlugásel -sla -o [pou̯ugasəu̯] prid. (ȏ-á)
knjiž. skoraj ugasel: polugasli ognji / človek s polugaslimi očmi
SSKJ²
polúkati -am dov. (ȗ)
zastar. pogledati, pokukati: polukati skozi ključavnico / prve pomladanske cvetlice so že polukale iz zemlje
SSKJ²
polúlanka -e ž (ȗ)
otr. deklica, ki še ne more zavestno uravnavati odvajanja seča: polletna polulanka
SSKJ²
polúlati -am dov. (ȗ)
otr. zmočiti s sečem: otrok polula plenice; pes je polulal drog
    polúlati se 
    opraviti malo potrebo: ali si se že polulal; polulati se v hlačke / otrok se polula v kahlico
    polúlan -a -o:
    otrok je polulan; polulane plenice
SSKJ²
polúmpati -am dov. (ȗ)
pog. krajši čas veseljačiti, popivati: včasih rad (malo) polumpa
SSKJ²
pôluráden -dna -o [pou̯uradən] prid. (ȏ-ȃ)
ki ima določene značilnosti uradnega: poluradna izjava / poluradno glasilo / poluradni rezultati
♦ pravn. poluradni obisk obisk državnega funkcionarja ali delegacije na povabilo ustreznega državnega organa ali funkcionarja druge države zaradi posvetovanja o določenih vprašanjih
    pôlurádno prisl.:
    poluradno potrditi novico
SSKJ²
pôlúren -rna -o [pou̯urən] prid. (ȏ-ȗ)
ki traja pol ure: poluren odmor, sprehod; polurna zamuda
SSKJ²
pôlúsnje -a [pou̯usnje] s (ȏ-ú)
obrt., navadno v zvezi vezan v polusnje vezan z usnjenim hrbtom: v polusnje vezana knjiga
♦ zal., kot označba načina vezave Ivan Cankar, Črtice, polusnje [pl. us.]
SSKJ²
pôlusnjén -a -o [pou̯usnjen] prid. (ȏ-ẹ̄)
obrt., v zvezi polusnjena vezava vezava z usnjenim hrbtom: cena polusnjene vezave / knjiga v polusnjeni vezavi
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
polúta -e ž (ū)
1. polovica zemeljske oble; polobla: severna, zahodna poluta / zemeljska poluta
2. anat. polovica velikih ali malih možganov; hemisfera: desna poluta / možganska poluta
3. publ., navadno s prilastkom stran1, del: izobraževalna in raziskovalna poluta muzejstva / temna in svetla poluta življenja
SSKJ²
polután -a m (ȃ) zastar.
1. mešanec, križanec: mati tega polutana je Kitajka, oče pa Amerikanec / polutan konja z oslico
2. izrodek, izvržek: moralni polutan
SSKJ²
polutánski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na polutane: polutanske živali
SSKJ²
polutánstvo -a s (ȃ) zastar.
1. lastnost, značilnost polutanskega: rasno polutanstvo
2. polovičarstvo, omahljivost: revolucija leta 1848 je propadla zaradi polutanstva buržoazije
SSKJ²
polutánt -a m (ȃ)
snov, sredstvo, ki onesnažuje; onesnaževalec: zmanjšati koncentracijo polutantov; emisije nevarnih polutantov; nizka vsebnost polutantov v izpušnih plinih / kemijski, organski polutanti; zračni polutanti / onesnaženost s polutanti
SSKJ²
poluterániti -im dov. (á ȃ)
narediti kaj protestantsko, evangeličansko: poluteraniti prebivalce; poluteranilo se je zlasti plemstvo
SSKJ²
polútnik -a m (ȗ)
knjiž. umišljen krog na zemeljski površini, ki deli zemljo na severno in južno polovico; ekvator: pokrajine ob polutniku
SSKJ²
pôlvečéren -rna -o [pou̯večerən] prid. (ȏ-ẹ́)
v zvezi polvečerna obleka boljša, navadno srednje dolga, ženska obleka za popoldanske ali večerne družabne prireditve: prišla je v polvečerni obleki
SSKJ²
pôlvélter -- [pou̯velter] v prid. rabi (ȏ-ẹ́)
šport., v zvezi polvelter kategorija kategorija (težkoatletov) telesne teže med 60 in 63,5 kg: zmagati v polvelter kategoriji; boksar polvelter kategorije
SSKJ²
pôlvíkanje -a [pou̯vikanje] s (ȏ-ȋ) jezikosl.
vikanje, pri katerem je pomožni glagol v množini, opisni deležnik pa v ednini; pogovorno1, polovično vikanje1: uporaba vikanja in polvikanja
SSKJ²
pôlvisòk -ôka -o [pou̯visok] prid. (ȏ-ȍ ȏ-ó)
srednje visok: polvisok plot / polvisok cilinder; polvisoki čevlji
SSKJ²
pôlvodník -a [pou̯vodnik] m (ȏ-í)
polprevodnik: uporaba polvodnikov v elektroniki / izdelovati polvodnike
SSKJ²
pôlvojáški -a -o [pou̯vojaški] prid. (ȏ-á)
knjiž. napol vojaški: polvojaška organizacija / nositi polvojaško čepico
SSKJ²
pôlvolnén -a -o [pou̯vou̯nen] prid. (ȏ-ẹ̑)
tekst. ki ima bombažno osnovo in volnen votek ali obratno: polvolnena tkanina / polvolneno krilo
SSKJ²
pôlza -e [pou̯za] ž (ó)
knjiž. plitva vdolbina v strmem pobočju, navadno za spravljanje lesa v dolino; drča: spustiti hlod po polzi
♦ agr. drog na sprednjem delu voza, po katerem pri zavijanju drsi, se premika sora
SSKJ²
polzáča -e [pou̯zača] ž (á)
zool. manjša sladkovodna riba s šestimi brčicami okrog ust; nežica: v akvariju goji tudi polzače
SSKJ²
pôlzajedávka -e [pou̯zajedau̯ka] ž (ȏ-ȃ)
bot. rastlina z zelenimi listi, ki jemlje gostitelju samo vodo in anorganske snovi: rumena omela, lanika in druge polzajedavke
SSKJ²
pôlzakúpnik -a [pou̯zakupnik] m (ȏ-ȗ)
kmet, ki vzame del zemlje v zakup:
SSKJ²
pôlzapŕt -a -o [pou̯zapərt] prid. (ȏ-ȓ)
knjiž. napol zaprt: polzaprte naoknice / opazoval ga je s polzaprtimi očmi / smehljal se je s tankimi, polzaprtimi ustnicami
SSKJ²
pôlzastŕt -a -o [pou̯zastərt] prid. (ȏ-ȓ)
knjiž. napol zastrt: polzastrto okno / polzastrta luna; pren. polzastrto izražanje
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
pôlzatísnjen -a -o [pou̯zatisnjen] prid. (ȏ-ȋ)
knjiž. napol zatisnjen: poslušal ga je s polzatisnjenimi očmi
SSKJ²
pôlzavéden -dna -o [pou̯zavedən] prid. (ȏ-ẹ́ ȏ-ẹ̄)
1. ki se ga kdo popolnoma ne zaveda: neki notranji, polzavedni glas mu je šepetal, naj darilo vzame
2. ki ni popolnoma zavesten, hoten; polzavesten: polzaveden gib; polzavedna laž / dremavo, polzavedno stanje
SSKJ²
pôlzavést -i [pou̯zavest] ž (ȏ-ẹ̑)
1. stanje nepopolne, zmanjšane zavesti, zavedanja: zbuditi se iz polzavesti; ekspr. pogrezniti se v polzavest; spanec se je spremenil v megleno polzavest
2. navadno s prilastkom nejasna, neizrazita zavest o čem: podobna narodna polzavest kot pri Izraelcih se kaže tudi pri starih Grkih
SSKJ²
pôlzavésten -tna -o [pou̯zavestən] prid. (ȏ-ẹ̄)
1. ki ni popolnoma pri zavesti: polzavesten bolnik; bil je že polzavesten, ko so ga našli / polzavestno stanje stanje, v katerem se osebek ne zaveda popolnoma
2. ki ni popolnoma zavesten, hoten: polzavestno dejanje; polzavestna laž, želja
● knjiž. v delu je prisotna polzavestna ideja o narodni samobitnosti ne popolnoma jasna, neizrazita
SSKJ²
pôlzek -zka -o [pou̯zək] prid. (ó)
1. knjiž. spolzek, drsen: hodite previdno, pot je polzka / polzka koža kače / odbijajoče mehek, polzek dotik
2. star. nespodoben, opolzek: polzki izrazi; polzko govorjenje
SSKJ²
pôlzemlják -a [pou̯zemljak] m (ȏ-á)
pravn., nekdaj kdor ima polovico celega grunta: fevdalne obveznosti polzemljakov
SSKJ²
pôlzen -zna -o [pou̯zən] prid. (ó)
star. spolzek, drsen: polzna sluznica
SSKJ²
polzênje -a [pou̯zenje] s (é)
glagolnik od polzeti: polzenje kapelj po steklu / gozd zadržuje polzenje plazu / polzenje časa
SSKJ²
polzéti -ím [pou̯zeti] nedov. (ẹ́ í)
1. počasi se premikati, teči po nagnjeni ali navpični, navadno gladki površini: deževne kaplje polzijo po šipah; solze mu polzijo po licih / snežna, zemeljska plast polzi po pobočju / ustreljeni gams je začel polzeti proti prepadu / knjiž. reka polzi po dolini
2. ekspr. počasi se premikati
a) po gladki površini: jadrnica polzi proti obali / njeni prsti so mu polzeli po obrazu
b) po površini sploh: megla polzi po dolini / sonce polzi proti obzorju / pogled mu je polzel po gorah
3. v zvezi polzeti iz rok, med prsti uhajati iz prijema zaradi
a) gladkosti, vlažnosti: jegulje, ribe polzijo iz rok
b) drobnosti, sipkosti: mivka, pesek polzi med prsti; pren. čutil je, da mu sreča polzi iz rok
4. knjiž. počasi minevati: minute so mu polzele kot dnevi / čas je polzel zelo počasi
● knjiž. oblast jim vedno bolj polzi iz rok jo vedno bolj izgubljajo; ekspr. besede so mu enakomerno polzele iz ust počasi je govoril; knjiž. na poledeneli cesti polzi drsi
    polzèč -éča -e:
    po steklu polzeče kaplje
SSKJ²
pôlž -a [pou̯ž-] m (ō ó)
1. žival z mehkim telesom, s tipalnicami na glavi, navadno s hišico: polž leze, se slini; polž se je skril v hišico; polži in školjke; hodi, leze, obrača se kot polž zelo počasi / goli polž brez hišice; kopenski, morski polži / jesti, naročiti polže
2. ekspr. kdor hodi, dela počasi: s tem polžem ne grem več v hribe / kot nagovor pohitite, polži
3. obrt. daljši spiralno zavit šop las: razčesati si polža; lase ob ušesu si je počesala v polža / v polža zaviti lasje
● pog. on je v nogah polž zelo počasi hodi, teče; star. povest o jari kači in steklem polžu povest, ki je ni
♦ anat. polž del notranjega ušesa s slušnimi čutnicami; glasb. polž spiralno zavit končni del vratu pri godalih; obrt. polži klekljana čipka, katere vzorec ima obliko spiralno zavitega traku; teh. polž vijak za sukanje zobnika pri velikih prenosnih razmerjih; transportni polž vijačno zavita ploskev, ki pri vrtenju potiska snov naprej; um. polž arhitektonski okrasni element v obliki spirale; voluta; zool. veliki vrtni polž polž s precej visoko in široko rjavkasto hišico, Helix pomatia; podplatasta noga polža
SSKJ²
pôlžar -ja [pou̯žar] m (ȏ)
1. kdor nabira, jé polže: polžarji in žabarji
2. ekspr. kdor hodi, dela počasi: ne bodo končali, ker so preveliki polžarji
♦ bot. polžarji užitne lističaste gobe s sluzastim klobukom in rumenkastim betom, Gomphidiaceae
SSKJ²
pôlžarica -e [pou̯žarica] ž (ȏ)
agr. barjanska prst, ki vsebuje veliko polžjih hišic:
SSKJ²
pôlžast -a -o [pou̯žast] prid. (ó)
ki ima obliko spirale: polžasti kodri / polžasti arhitektonski okraski / polžaste stopnice stopnice, ki se vzpenjajo spiralno
● ekspr. ne bodi tako polžast počasen
♦ fiz. polžasta vzmet spiralna vzmet; strojn. polžasto kolo kolo z izrezom na obodu, ki se prilega polžu
    pôlžasto prisl.:
    polžasto zavit
SSKJ²
pôlžek -žka [pou̯žək] m (ō)
1. manjšalnica od polž: hišice polžkov / ob vsakem ušesu sta ji visela dva polžka / nasukal si je brke v polžke spiralno
2. nav. mn. zavit, okrogel, votel izdelek iz testa: zakuhati v juho pest polžkov
SSKJ²
pôlžev -a -o [pou̯žev-] prid. (ó)
1. nanašajoč se na polže: polževa hišica
♦ strojn. polževo kolo polžasto kolo
2. ekspr. ki ima majhno hitrost; počasen: polževa vožnja po mestnih ulicah / v tej gostilni je postrežba polževa
    pôlževo prisl.:
    (po) polževo lesti, se premikati; čas mineva po polževo
    ●     polževo počasi zelo
SSKJ²
pôlževka -e [pou̯žeu̯ka] ž (ó)
1. nav. mn., bot. lističaste gobe, navadno s sluzastim klobukom in betom, Hygrophoraceae: polževke in štorovke
2. zastar. polževa hišica: na bregu je bilo veliko polževk
SSKJ²
pôlževski -a -o [pou̯žeu̯ski] prid.(ó)
polžji, polžev: polževska farma / polževska počasnost
    pôlževsko prisl.:
    hoditi polževsko počasi
SSKJ²
polžína -e [pou̯žina] ž (í)
star. polževa hišica: lupine školjk in polžine
SSKJ²
pôlžív -a -o [pou̯živ-] prid. (ȏ-ȋ ȏ-í)
knjiž. napol živ: mrtvi in polživi ljudje
● knjiž. polživa od strahu je šla za njim zelo prestrašena
SSKJ²
pôlživálski -a -o [pou̯živalski] prid. (ȏ-ȃ)
1. ki ima določen del telesa živalski, druge dele pa človeške: psoglavci, polkonji in druga polživalska bitja
2. ekspr. po določenih značilnostih precej podoben živalskemu: polživalski glasovi / ti barbari živijo še v polživalski dobi
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
pôlžji -a -e [pou̯žji] prid. (ȏ)
1. nanašajoč se na polže: polžja hišica / polžja sled
2. ekspr. ki ima majhno hitrost; počasen: polžja vožnja; polžje premikanje avtomobilov v koloni / voziti s polžjo hitrostjo zelo počasi
● ekspr. ne umikajte se v svoje polžje hišice v svoje ozke, zasebne kroge; knjiž. polžje življenje nerazgibano, brezciljno; prisl.: vrsta se premika po polžje; zadevo rešujejo po polžje; po polžje zviti ostružki
SSKJ²
pôlžláhten -tna -o [pou̯žlahtən] prid. (ȏ-á)
1. agr. ki ni glede vseh lastnosti žlahten: polžlahtne jablane
2. knjiž., v zvezi polžlahtni kamen poldragi kamen:
SSKJ²
pomáda -e ž (ȃ)
knjiž. mazilo, krema: lasje so se mu svetili od pomade; namazati si ustnice s pomado; lonček pomade / bela, rožnata pomada; lasna pomada
SSKJ²
pomáden -dna -o (ȃ)
pridevnik od pomada: pomadni lonček
SSKJ²
pomadizírati -am nedov. in dov. (ȋ)
knjiž. nanašati mazilo, kremo, navadno na lase: pomadizirati lase
    pomadizíran -a -o:
    pomadiziran in parfumiran
SSKJ²
pomadžáriti -im dov. (ā ȃ)
narediti kaj madžarsko: pomadžariti obmejne vasi; plemstvo se je pomadžarilo
SSKJ²
pomagáč -a m (á)
kdor komu pomaga: za košnjo so naprosili veliko pomagačev; bil je za pomagača pri zidarjih / slabš. tat si je našel novega pomagača
● ekspr. opravili so z okupatorji in njihovimi domačimi pomagači sodelavci
SSKJ²
pomagáčka -e ž (ȃ)
ženska, ki komu pomaga: prišlo je veliko pomagačev in pomagačk
SSKJ²
pomagáj -a m (ȃ)
star., v zvezi na pomagaj na pomoč: že več kot pol ure je klicala na pomagaj; spodrsnilo mu je v steni in zavpil je na pomagaj(e)
SSKJ²
pomagálec -lca [pomagau̯ca] m (ȃ)
knjiž. pomočnik, pomagač: nobenega pomagalca ni imel pri svojem delu
SSKJ²
pomagálka -e [pomagau̯ka] ž (ȃ)
1. knjiž. pomočnica, pomagačka: bila je pridna pomagalka
2. star., v medmetni rabi, v zvezi sveta pomagalka izraža
a) začudenje, presenečenje: o sveta pomagalka, ali je to res
b) strah, vznemirjenje, obup: sveta pomagalka, kaj pa je; sveta pomagalka, ob vse premoženje sem
SSKJ²
pomagálo -a s (á)
knjiž. pripomoček: za to delo so potrebna različna pomagala; čopič in barve nista bili edini slikarjevi pomagali / knjigo so poslali vsem šolam kot učno pomagalo / viri in pomagala za zgodovino grške filozofije članki, knjige, razprave
SSKJ²
pomáganje1 -a s (á)
glagolnik od pomagati: pomaganje pri učenju / zaradi pomaganja revnim se je odpovedal lastnemu udobju
SSKJ²
pomagánje2 -a s (ȃ)
star., v zvezi na pomaganje na pomoč: klicati, vpiti na pomaganje; slišal je njen klic na pomaganje; prim. napomaganje
SSKJ²
pomagáštvo -a s (ȃ)
nav. slabš. dejavnost pomagačev: obsojala je njegovo pomagaštvo pri mučenju jetnikov / izdajstvo, ovaduštvo in druge oblike okupatorskega pomagaštva
SSKJ²
pomágati -am, in pomágati in pomagáti -am nedov. in dov. (á; á á á)
1. opravljati delo, del dela namesto drugega: fant rad pomaga; nikomur noče pomagati; pomagati materi, sosedom; otroci mu že pomagajo; pomagati kuhati, pospravljati; pomagati na polju, pri košnji, v kuhinji; lepo je, če pomagate drug drugemu; vedno si pomagajo; ekspr. s tem človekom si ne moreš dosti pomagati je slab, nesposoben delavec / pri učenju mu morajo pomagati; pomagaj mi rešiti ta problem / izkušnje so mu pomagale pri delu / kot vljudnostna fraza ali ti lahko pomagam
2. delati, da kdo lažje kam ali od kod pride: pomagal ji je stopiti iz avtomobila; pomagali so jim pobegniti iz ječe / elipt. moram mu pomagati domov
3. delati, prizadevati si, da kdo pride iz neugodnega položaja: pomagati človeku v stiski; pomagal mu je iz dolgov; pomagati z denarjem, dobrim nasvetom; temu človeku je treba, ni mogoče pomagati; naj si pomaga, kakor si more / elipt. pomagal ji je iz družbe nadležnega spremljevalca / vsi izgovori mu niso pomagali / kot vzklik pomagajte, pomagajte; star., kot vljudnostna fraza pri kihanju bog pomagaj
4. delati, povzročati, da se komu izboljša
a) zdravstveno stanje: zdravnik mu lahko pomaga; bolni kravi so pomagali z zelišči / dieta je pomagala proti mozoljavosti; domača zdravila mu niso pomagala
b) družbeni, socialni položaj: pomagali so mu do oblasti, službe; znal si je pomagati do vodilnega mesta; pog. pomagati si navzgor na višji službeni ali družbeni položaj
5. v medmetni rabi, navadno v zvezi bog pomagaj izraža
a) nejevoljo, nestrpnost: nazaj si prišel tak, da bog pomagaj
b) strah, vznemirjenost: če bodo oni zmagali, potem bog pomagaj
c) podkrepitev trditve: govoril bom resnico, tako mi bog pomagaj
● igralci so pomagali delu do uspeha zaradi dobre igre igralcev je delo uspelo; ekspr. pri njem ne pomagata ne palica ne jok ne huda kazen ne žalost, prizadetost drugih; ekspr. pojdi sam, da ti ne bom jaz pomagal čez prag te s silo spravil stran, ven; ekspr. kopeli so mu pomagale na noge ga ozdravile, okrepile; pog. mnogim otrokom je pomagala na svet je bila, je sodelovala pri njihovem rojstvu; evfem. pomagati komu v jamo biti kriv, sokriv njegove smrti; ekspr. tu ne pomaga več nobena maža izraža položaj, stanje, ki se ne da spremeniti, izboljšati; kaj pomaga vse bogastvo, če ni zdravja zdravje je za človeka najpomembnejše; nič ne pomaga, vstati bo treba izraža položaj, stanje, ki se ne da spremeniti; ekspr. nemščino je govoril, da bog pomagaj zelo slabo; ekspr. nabralo se je cunj, da bog pomagaj zelo veliko; preg. komur ni svetovati, temu ni pomagati ne da se pomagati človeku, ki noče poslušati nasvetov; preg. (dobra) mera in vaga v nebesa pomaga pri tehtanju, merjenju blaga je potrebna pravičnost
    pomagajóč -a -e:
    pomagajoč si z rokami, je srečno prišel skozi grmovje
SSKJ²
pomagljív -a -o prid. (ī í)
star. ki (rad) pomaga: uspelo jim je pridobiti nekaj pomagljivih sodelavcev
SSKJ²
pomáhati -am, in pomáhati tudi pomaháti -am dov. (á; á á á)
1. narediti (neurejene) gibe, navadno z roko: včasih kar tako pomaha / pes je pomahal z repom
// narediti gibe z roko za izrazitev česa, navadno pozdrava: pomahala je otrokom, ki so se lovili pred hišo; pomahati z robčkom, roko (v pozdrav, slovo) / pomahal mu je, naj ustavi
2. ekspr. pojesti: pomahal je vse dateljne
SSKJ²
pomahljáti -ám dov. (á ȃ)
na rahlo pomahati: pes je pomahljal z repom / obrnil se je in nam pomahljal v slovo
SSKJ²
pomáhniti -em, in pomahníti in pomáhniti -em dov. (á ȃ; ī á ȃ)
narediti gib, navadno z roko: pomahnil je in šel
// narediti gib z roko za izrazitev česa, navadno pozdrava: pomahniti v pozdrav, slovo / pomahne jim, naj ostanejo
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
pomahováti -újem nedov. (á ȗ)
1. večkrat delati (neurejene) gibe, navadno z rokami: sunkoma je pomahoval po zraku / pes je pomahoval z repom
// večkrat delati gibe z roko za izražanje česa, navadno pozdrava: ob poslavljanju je pomahoval s klobukom
2. ekspr. viseti in se v presledkih gibati: levi rokav mu je prazen pomahoval ob telesu
SSKJ²
pomajáti -májem tudi pomájati -em tudi -am dov., pomájaj pomájajte tudi pomajájte; pomajál tudi pomájal (á á; á)
povzročiti, narediti, da se kaj z enim delom pritrjenega premakne sem in tja: veter je pomajal cvetoče veje / presenečeno je pomajal z glavo / ekspr. pomajala je z rameni zmignila, skomignila; z vso silo se je zaletel v stolp, da se je ta kar pomajal zamajal
SSKJ²
pomajeváti -újem nedov. (á ȗ)
v presledkih majati: veter je pomajeval veje / pomajevati z glavo; široko je stopal in se pomajeval v plečih
SSKJ²
pomáka -e ž (ȃ)
gostejša, navadno hladna omaka, v katero se pomakajo jedi: ponuditi pomako iz hrena in majoneze; pikantna pomaka; pomaka s kozjim sirom / arašidova, avokadova, česnova, jogurtova, sirova pomaka
SSKJ²
pomákati -am nedov. (ȃ)
dajati kaj v tekočino z namenom, da se ta prime nanj: pomakati kruh v omako / pomakal je pero v črnilnik in pisal / pomakati noge v vodo
● ekspr. že dve uri pomakata trnek v morje lovita (ribe) s trnkom
SSKJ²
pomaknítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od pomakniti: pomaknitev ure nazaj
SSKJ²
pomakníti in pomákniti -em dov. (ī á)
spremeniti čemu položaj, mesto, zlasti v eni smeri: pomakniti omarico k postelji, v kot; pomakniti naprej, navzdol, nazaj; pomakniti se k steni, proti izhodu / klobuk je pomaknil na čelo, oči / pomakniti uro naprej; kazalec na uri se je pomaknil na dvanajst / sonce se je pomaknilo visoko; pren. dogodek je pisatelj časovno pomaknil nekoliko nazaj
    pomakníti se in pomákniti se star.
    umakniti se, oditi: pomaknila se je v svojo sobo / sovražnik se je hitro pomaknil
    pomáknjen -a -o:
    na čelo pomaknjen klobuk; zgodba je pomaknjena v prejšnje stoletje
    ●     ekspr. hiše so pomaknjene med vrtove so, stojijo med vrtovi
SSKJ²
pomálati -am dov. (ȃ ȃ)
nižje pog. popleskati, poslikati: pomalati stanovanje
    pomálan -a -o:
    zeleno pomalana soba
SSKJ²
pomálem in po málem prisl. (ā)
1. izraža ponavljanje dejanja v majhnih količinah, stopnjah: hrane mu daje pomalem; pomalem dežuje že ves teden; zmeraj se pomalem jezi; pomalem nalagati na ogenj / ves čas me pomalem zebe
// malo, nekoliko: pomalem mu je podoben; steza je pomalem uhojena / v mladosti sem bil tudi jaz pomalem tak
2. počasi: pritisk pomalem popušča; pomalem se te začenjam bati; pomalem se je nebo zmračilo
● ekspr. pohištvo je pomalem vredno tisoč evrov najmanj tisoč evrov; star. kako vam gre? Hvala, bo že pomalem bo že (kako), še kar
    málo pomálem in málo po málem ekspr.:
    malo pomalem srka kavo; malo pomalem je začelo deževati / malo pomalem se je le dal omečiti; 
prim. mali
SSKJ²
pomálicati -am dov. (ȃ)
pojesti malico: ustavili so se, da bi pomalicali / pomalicati klobaso
SSKJ²
pomáljati -am nedov. (á)
večkrat moliti, iztegovati: pes pomalja jezik iz gobca / pomaljal je roke proti mimoidočim in prosil / vsakemu je pomaljal steklenico z žganjem
    pomáljati se knjiž.
    biti viden, kazati se: obrisi kopnega so se pomaljali iz megle
SSKJ²
pomálo in po málo prisl. (á)
pomalem: pomalo nalagati na ogenj / to je bila drznost, kakršna pomalo tiči v vsakem mladem človeku malo, nekoliko / pomalo je le izvedel vse počasi
    málo pomálo in málo po málo
    malo pomalem: malo po malo je naletaval sneg
SSKJ²
pomalomeščániti -im dov. (á ȃ)
slabš. prilagoditi malomeščanskemu načinu življenja in mišljenja: ta družba ga je pomalomeščanila; nekdaj tako načelen človek, pa se je čisto pomalomeščanil
    pomalomeščánjen -a -o:
    živeti v pomalomeščanjenem okolju
SSKJ²
pomandráti -ám dov. (á ȃ)
pomendrati: pomandrati travo / konj ga je pomandral
SSKJ²
pománjkanje -a s (ȃ)
stanje, za katero je značilna odsotnost zadostne količine materialnih dobrin: v hiši je bilo pomanjkanje; trpeti pomanjkanje; pomanjkanje denarja, kruha / pohištvo kaže na pomanjkanje; živeti v velikem pomanjkanju
// dejstvo, da česa ni na razpolago v zadostni količini: pomanjkanje cementa, vode / pomanjkanje šolskih prostorov, stanovanj / pomanjkanje strokovnih kadrov / izpustili so ga zaradi pomanjkanja dokazov; pomanjkanje virov / pomanjkanje srčne kulture, samozavesti
SSKJ²
pomanjkljív -a -o prid. (ī í)
1. ki nima vseh sestavnih delov celote, enote: pomanjkljiv naslov; predložili so pomanjkljive podatke; pomanjkljiva oprema
2. ki ni v skladu z zahtevanimi lastnostmi, zahtevano kakovostjo: pomanjkljivo delo, popravilo / pomanjkljiva znanstvena metoda / pomanjkljiva izobrazba; pomanjkljivo znanje / pomanjkljiva prehrana
3. ki ne obstaja v zadostni, zadovoljivi meri: pomanjkljivi dokazi; pomanjkljive informacije; pomanjkljiva navodila
● ekspr. prišla je v pomanjkljivi obleki neprimerno, nedostojno oblečena
    pomanjkljívo prisl.:
    pomanjkljivo govoriti tuje jezike; pomanjkljivo oblečena ženska; pomanjkljivo opremljeno stanovanje
SSKJ²
pomanjkljívost -i ž (í)
1. nav. ekspr. kar ni v skladu
a) z določenim pravilom, normo: odpraviti pomanjkljivosti; opozarjati na pomanjkljivosti; pomanjkljivosti v poslovanju / jezikovne, pravopisne pomanjkljivosti / glavna pomanjkljivost tega filma je razvlečenost
b) z resničnostjo, dejstvi: v razpravi je precej pomanjkljivosti
c) z zahtevanimi lastnostmi, zahtevano kakovostjo: na stavbi so odkrili pomanjkljivosti; pomanjkljivosti novega tipa avtomobila
// navadno s prilastkom lastnost, značilnost, ki ni v skladu z normalnim, zdravim stanjem, delovanjem organizma: organske, telesne pomanjkljivosti
2. nav. ekspr., navadno s prilastkom slaba, nezaželena lastnost koga: vsak človek ima kako pomanjkljivost / pijančevanje je njegova velika pomanjkljivost napaka
3. lastnost, značilnost pomanjkljivega: pomanjkljivost znanstvene metode / pomanjkljivost informacij
SSKJ²
pomanjkováti -újem nedov. (á ȗ)
star. primanjkovati, manjkati: začelo je pomanjkovati hrane / pomanjkuje mu odkritosti
SSKJ²
pománjšanka -e ž (ȃ)
knjiž. manjšalnica, pomanjševalnica: hribček, pesmica in druge pomanjšanke
SSKJ²
pománjšati -am dov. (ȃ)
1. narediti, povzročiti, da je kaj videti manjše: razpršilna leča predmet pomanjša; hotel se je pomanjšati, zato je sklonil glavo in upognil hrbet
// narediti kaj enakega, vendar manjših razsežnosti: pomanjšati načrt hiše; pomanjšati sliko
2. star. zmanjšati: pomanjšati hitrost
    pománjšan -a -o:
    pomanjšana fotografija; prikazati objekte v pomanjšanem merilu
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
pomanjšáva -e ž (ȃ)
glagolnik od pomanjšati: pomanjšava slike / izdelati model v štirikratni pomanjšavi
SSKJ²
pomanjševálen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na pomanjševanje: pomanjševalno razmerje / pomanjševalne in povečevalne leče
♦ jezikosl. pomanjševalno obrazilo
SSKJ²
pomanjševálnica -e ž (ȃ)
jezikosl. beseda, ki izraža pomanjšanje: tvoriti pomanjševalnice / rad uporablja pomanjševalnice
SSKJ²
pomanjševánje -a s (ȃ)
glagolnik od pomanjševati: pomanjševanje fotografij
SSKJ²
pomanjševáti -újem nedov. (á ȗ)
delati, povzročati, da je kaj videti manjše: te črte ploskev navidezno pomanjšujejo / on rad težave pomanjšuje
// delati kaj enakega, vendar manjših razsežnosti: pomanjševati fotografije
SSKJ²
pomaránča -e ž (ȃ)
južno drevo ali grm z oranžnimi užitnimi sadovi ali njegov sad: jesti, lupiti pomaranče / nasad pomaranč / grenka pomaranča grenkega okusa za marmelado, sadni sok; jafa pomaranča jajčaste oblike z debelo lupino, rastoča na Bližnjem vzhodu
♦ etn. sekati pomaranče metati v pomaranče kovance z namenom, da se zapičijo vanje
SSKJ²
pomaránčast -a -o prid.(ȃ)
po barvi podoben pomaranči: veliko pomarančasto sonce / pomarančasta barva oranžna
    pomaránčasto prisl.:
    pomarančasto rdeč
SSKJ²
pomaránčen -čna -o prid.(ȃ)
nanašajoč se na pomarančo ali pomarančevec: pomarančni krhelj; pomarančna lupina / pomarančni nasadi / pomarančni jogurt, liker / pomarančni okus / pomarančna barva oranžna / pomarančna koža pomarančni lupini podobna jamičasta koža zaradi posebne razporejenosti podkožnega maščevja in vezivnega tkiva, zlasti na stegnih, bokih, trebuhu in zadnjici
    pomaránčno prisl.:
    pomarančno rumena barva
SSKJ²
pomaránčevec -vca m (ȃ)
1. južno drevo ali grm z oranžnimi užitnimi sadovi: pomarančevci že cvetijo; nasadi pomarančevcev
2. knjiž. pomarančni liker: pri tretjem kozarčku pomarančevca se ji je začelo vrteti
SSKJ²
pòmárčen -čna -o prid. (ȍ-á ȍ-ā)
knjiž. nanašajoč se na čas po marcu 1848 v Avstriji: pomarčne politične razmere
SSKJ²
pomasôviti -im dov. (ō ȏ)
publ. narediti, povzročiti, da postane kdo po načinu življenja in mišljenja enak, podoben množici, večini: tehnika, standard navadno pomasovi posameznika; bili so taki časi, da se je bilo najbolje pomasoviti
    pomasôvljen -a -o:
    pomasovljen človek; pomasovljena družba
SSKJ²
pomastíti1 -ím dov., pomástil (ī í)
1. namazati z mastjo, maščobo: pomastiti pekač / pomastiti testo
2. umazati z mastjo, maščobo: pomastila je obleko; pomastiti se z maščobo; pri jedi si je pomastil brke
    pomastíti se ekspr.
    s slastjo pojesti kaj dobrega, navadno meso: pomastili so se z najboljšimi kosi
    pomaščèn -êna -o:
    pomaščeni brki; pomaščen pekač
SSKJ²
pomastíti2 -ím dov., pomástil; pomaščèn (ī í)
nar. pomečkati, zmečkati: pomastiti mladiče; pomastiti z nogami
SSKJ²
pomašíti -ím dov., pomášil (ī í)
1. drugega za drugim zamašiti: pomašiti vse luknje s cunjami
2. ekspr. s silo spraviti v kaj: kruh je pomašil v žep in odšel; pomašiti najpotrebnejše stvari v nahrbtnik
● ekspr. kos kruha je mimogrede pomašil pojedel
SSKJ²
pomázati -mážem dov., pomázala in pomazála (á ȃ)
1. nanesti tanko plast mastne ali tekoče snovi: pomazati pekač z oljem / pomazati kruh s smetano namazati
2. umazati: da ne bi pomazal tal, se je sezul; pazi, da se ne pomažeš / ekspr. pomazati zidove z napisi
3. pog. podkupiti: če boš pomazal, boš hitreje dobil
    pomázan -a -o:
    pomazana in odrgnjena obleka
SSKJ²
pomazíliti -im dov. (í ȋ)
1. star. pomazati, namazati z mazilom: pomaziliti vneto kožo / pomaziliti lase
2. rel. z oljem za maziljenje obredno pomazati: pomaziliti birmancu čelo
    pomazíljen -a -o:
    pomaziljeni lasje
    ●     ekspr. pomaziljene besede pretirano slovesne, sladkobne
SSKJ²
pomečkáti -ám [poməčkati tudi pomečkati] dov. (á ȃ)
1. narediti, povzročiti, da postane kaj zgubano, stisnjeno: pomečkati obleko; oblačila so se v kovčku pomečkala; pomečkati si klobuk, krilo
2. povzročiti, da se kaj mehkega pod pritiskom stisne, razleze: pomečkati borovnice; slive so se pomečkale
3. slabš. izvesti, odigrati na hitro, nenatančno: godbeniki so zadnje takte kar pomečkali / baletka je nekaj gibov kar pomečkala, da je spet ujela ritem
4. ekspr. težko razumljivo ali nerazumljivo povedati: govornik je odgovor na neprijetno vprašanje kar pomečkal
● ekspr. ta nečedni posel hočejo pomečkati prikriti; ekspr. pomečkati si oči pometi
    pomečkán -a -o:
    pomečkan klobuk; pomečkano krilo
SSKJ²
pomedíti -ím dov., pomédil (ī í)
omediti: pomediti hruške
SSKJ²
pomedvéditi -im dov. (ẹ́ ẹ̑)
ekspr. narediti koga okornega, odljudnega: zakotno življenje ga je pomedvedilo; v hribih se je čisto pomedvedil
SSKJ²
pomehkúženec -nca m (ȗ)
pomehkužen človek: mestni pomehkuženci
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
pomehkúženost -i ž (ȗ)
ekspr. lastnost pomehkuženega človeka: zaradi pomehkuženosti sprva ni zmogel težkega dela
SSKJ²
pomehkuževáti -újem nedov. (á ȗ)
ekspr. povzročati, da se kdo boji ali ni sposoben prenašati (večjih) telesnih naporov, neprijetnosti: udobje človeka pomehkužuje
SSKJ²
pomehkúžiti -im dov. (ú ȗ)
ekspr. povzročiti, da se kdo boji ali ni sposoben prenašati (večjih) telesnih naporov, neprijetnosti: udobno življenje jih je pomehkužilo; ker se je pretoplo oblačil, se je pomehkužil; pren. ta stranka se je čisto pomehkužila
    pomehkúžen -a -o:
    pomehkužen človek, organizem
SSKJ²
pomêjen -jna -o prid. (ē)
knjiž. obmejen: pomejno mesto / pomejni prebivalci
SSKJ²
pomêjnik -a m (ȇ)
1. knjiž. obmejni prebivalec: to so bili nemirni popotniki, borci in pomejniki
2. zastar. postopač, delomrznež: spet en pomejnik, ki bi jedel, delal pa ne
SSKJ²
pomeljáj in pomeláj -a m (ȃ)
nar. prekmursko kdor prinese, pripelje v mlin mlet žito in pomaga pri mletju: mlinar in njegov pomeljaj
SSKJ²
pomélo -a s (ẹ̑)
južno drevo, grm z velikimi zelenkastimi ali rumenkastimi užitnimi sadovi ali njegov sad: olupiti pomelo; krhlji pomela; sok, žele iz pomela; pomaranča, grenivka in pomelo
SSKJ²
pomémba -e ž (ẹ̑)
zastar. pomen, pomembnost: razpravljati o pomembi umetnosti / vse to je večje pomembe, kot si mislite / ni razumel pomembe prijaznih poklonov in pozdravov
SSKJ²
pomémben -bna -o prid., pomémbnejši (ẹ̄)
1. ki je sam po sebi ali v odnosu do drugega tak
a) da ga je treba upoštevati, nanj misliti: pomemben dogodek; pomemben podatek; pomembna novica; sporočilo je pomembno
b) da lahko vpliva na določena dejstva: pomembna odločitev; pomembna odkritja; vojaško pomembni objekti; prehrana je zelo pomembna; ta slikar je pomemben za razvoj umetnosti / ta tekma je pomembna za uvrstitev v finale / za sestavo moštva so pomembni rezultati
// nujen, pereč: rešitev pomembnih problemov; stvar je zelo pomembna, zato je ne odlašajmo
2. ki ima tak položaj, funkcijo, da lahko vpliva, odloča: pomemben funkcionar; v podjetju se čuti pomembnejšega, kot je v resnici / biti na pomembnem položaju; opravljati pomembne politične funkcije / publ. ima pomembno vlogo pri odločanju zelo vpliva na odločitev
3. s širokim pomenskim obsegom ki ima zaželeno lastnost, kakovost v najvišji meri: pomemben pisatelj; Prešeren je najpomembnejši slovenski pesnik; pomembna cesta, elektrarna; pomembno turistično središče / pri avtomobilu je najpomembnejši motor / pomemben praznik; pomembna obletnica / pomembna oseba romana glavna, osrednja
// ki se mu zaradi pozitivnih lastnosti, kakovosti njegovega dela izkazuje velika čast, spoštovanje: pomembni Slovenci
4. publ. (precej) velik: ujeti pomembno število nasprotnikovih vojakov / poneveriti pomemben znesek / organizacija je doživela pomembne spremembe
    pomémbno 
    1. prislov od pomemben: pomembno se držati; pomembno preseči povprečje
    2. v povedni rabi izraža primernost, koristnost česa: pomembno je, da pridejo vsi / kot geslo olimpijskih iger pomembno je sodelovati, ne zmagati
SSKJ²
pomémbnež -a m (ẹ̑)
ekspr. pomemben človek: imeti se za pomembneža
SSKJ²
pomémbnost -i ž (ẹ̄)
lastnost, značilnost pomembnega: pomembnost podatka / pomembnost odločitve / gospodarska, vojaška pomembnost objekta / pomembnost tekme; pomembnost volitev / pomembnost funkcije, položaja / umetnik je s svojim delom potrdil svojo pomembnost
SSKJ²
pomèn -éna m (ȅ ẹ́)
1. kar beseda vsebuje glede na označevani pojem, predmet: beseda jezik ima več pomenov; pomen te besede je nejasen / narod v današnjem pomenu besede se je izoblikoval v 19. stoletju; uporabiti besedo v drugačnem, slabšalnem pomenu
♦ jezikosl. dopustni, pogojni pomen veznika; izhodiščni, osnovni, prvotni pomen besede; leksikalni pomen besede ki označuje njeno vsebino; oslabljeni pomen ki izraža, da beseda, besedna zveza nima polnih pomenskih značilnosti; preneseni pomen ki ga beseda, besedna zveza dobi, če se uporabi za označitev kakega drugega pojma, predmeta, zlasti če ostane predstavno tesno povezana z izhodiščnim pomenom; slovnični pomen pomen besede, manjše jezikovne enote, ki označuje slovnične kategorije, odnose
// navadno s prilastkom kar kaka jezikovna enota sploh vsebuje glede na označevani pojem, posredovano misel: simbolisti so trdili, da imajo glasovi samostojne pomene; čeprav razumem vse besede, mi pomen stavka ni jasen
// navadno s prilastkom kar kaj sploh vsebuje glede na označevani pojem, posredovano misel: pomen te kretnje mi ni znan; razlagati pomen sanj / z oslabljenim pomenom prstan ima pomen zvestobe pomeni zvestobo
2. ekspr., s prilastkom, v zvezi v pomenu poudarja bistvene, tipične lastnosti česa, kot jih določa prilastek: Prešeren je pesnik v najvišjem pomenu besede; on je prijatelj v pravem pomenu / on je vojak v dobrem, slabem pomenu (besede)
3. navadno s prilastkom pozitivne lastnosti, značilnosti česa
a) glede na (možni) vpliv, posledice, delovanje: ta način dela vedno bolj izgublja svoj pomen, publ. na pomenu; pripisovati čemu pretiran pomen; razpravljati o pomenu kongresa, sklepa / publ.: cesta je za razvoj področja velikega pomena; to je za človeštvo življenjskega pomena / publ. odbor bo imel pri tem odločilen pomen vlogo, vpliv
b) glede na področje, dejavnost, kot jo določa prilastek: gospodarski, turistični pomen kraja / šolstvo je dejavnost posebnega družbenega pomena / publ. to je podjetje državnega pomena
4. ekspr., v prislovni rabi, navadno v zvezi brez pomena izraža nepotrebnost česa: brez pomena je govoriti o tem, ker je že vse odločeno; nima pomena še enkrat začeti / vsaka beseda je brez pomena: ostal bo pri svojem
● knjiž. delo daje življenju pomen smisel, vrednost; knjiž. ploščice imajo olepševalni pomen namen, vlogo; pomen njegovih pesmi je zgodovinski vrednost, pomembnost; to znamenje ima že pomen simbola je že simbol
SSKJ²
pomencáti -ám [poməncati] dov. (á ȃ)
krajši čas mencati: perilo mora še malo pomencati / pomencal je s prsti; zadovoljno si je pomencala roke / še vsa zaspana si je pomencala oči / ekspr. pomencal je z nogami in se obrnil proti vratom
● ekspr. v odgovor je nekaj pomencal nerazločno rekel
SSKJ²
pomendráti -ám [poməndrati] dov. (á ȃ)
1. s hojo, stopanjem pritisniti k tlom, navzdol in pri tem poškodovati ali uničiti: pomendrati sadike; konji so pomendrali travo, žito / pomendrati gredo, polje / pomendrati na tleh ležeči klobuk / pomendrati s kopiti, nogami / pomendrati klasje v zemljo / ekspr. vrgel je sliko na tla in jo pomendral
// ekspr. s hojo, stopanjem po kom povzročiti (hude) telesne poškodbe, smrt: pomendrali so ga konji / bežeča množica je pomendrala več ljudi / tank, tovornjak jih je pomendral povozil
2. ekspr. s hojo, udarci nog pogasiti: pomendrati ogenj
3. ekspr. brezobzirno pokoriti, uničiti: sam si in če jim boš ugovarjal, te bodo pomendrali / sovražnik je hotel pomendrati našo domovino / pomendrati svobodo
4. ekspr. povzročiti, da kaj za koga nima več prejšnje vrednosti, veljave: pomendral je njeno ljubezen / pomendrati svoje ideale
● ekspr. pomendrati komu srce brezobzirno, hudo ga (čustveno) prizadeti
    pomendrán -a -o:
    kdor je ugovarjal, je bil pomendran; pomendrana greda
SSKJ²
pomének -nka m (ẹ̑)
prijazen, lahkoten pogovor: pomenek je hitro stekel; obrniti pomenek drugam; pomenek o vremenu / povabiti prijateljico na pomenek
// star. pogovor sploh: po pomenku s predstojnikom je bil razburjen / imela sem resen pomenek
● star. pred leti je imel pomenke s sosedovo hčerjo, pa se je razdrlo je bil njen fant, zaročenec; brati zaupne pomenke časopisno rubriko o spolnih problemih, družinskih težavah
SSKJ²
pomeníšiti se -im se dov. (í ȋ)
knjiž. postati menih: odpovedal se je svetu in se pomenišil
SSKJ²
pomeníti in poméniti -im nedov. (ī ẹ́)
1. imeti vsebino
a) ki označuje kak pojem, predmet: razloži mi, kaj pomeni tuja beseda; izrazi, ki pomenijo poklic, so: zidar, električar; to pomeni dejansko isto / beseda hiša pomeni stavbo, družino, podjetje
b) ki posreduje kako misel: premišljal je, kaj pomeni ta fraza, stavek
2. biti znamenje, znak za to, kar izraža dopolnilo: rdeča luč pomeni stoj; simbol Fe pomeni v kemiji železo; zamahnil je z roko, kar je pomenilo, naj odidejo / črki J. M. na koncu članka pomenita Janez Mlinar / ta črta pomeni Gorjance predstavlja, ponazarja
3. biti znak, iz katerega se lahko spozna, dojame to, kar izraža dopolnilo: kaj pomenijo tvoje besede; nihče ni vedel, kaj bi pomenilo oddaljeno grmenje; ta oznaka pomeni, da je avtomobil iz Turčije / vsa ta znamenja pomenijo lepo vreme kažejo; to, da ga kliče direktor, ne pomeni nič dobrega
4. nav. ekspr. biti po mnenju, prepričanju osebka enak temu, kar izraža dopolnilo: če se ne vrnete, pomeni, da ste prelomili obljubo / kmetija pomeni dosti dela in slabo življenje; iti naprej pomeni gotovo smrt / publ. ta nagrada pomeni zame presenečenje
5. s prislovnim določilom, z dajalnikom izraža, da ima kdo do česa tak odnos, kot ga nakazuje določilo: denar in slava mu ne pomenita dosti; ta ženska mi je nekoč veliko pomenila / pomeniš mi toliko kot nič; on mu pomeni več kot oče, več kot ves svet
6. s prislovnim določilom imeti veljavo, ugled: zbrali so se vsi, ki v znanosti kaj pomenijo / priimek Puc v teh krajih še zdaj veliko pomeni
● ekspr. taka kmetija je nekdaj nekaj pomenila je bila veliko vredna
SSKJ²
pomeníti se in poméniti se -im se dov. (ȋ ẹ́)
izmenjati mnenja, misli z govorjenjem; pogovoriti se: pomeniti se o pomembnih stvareh; prijateljsko sta se pomenila
● ekspr. če se nočete sporazumeti zlepa, se bomo pomenili na sodišču bomo zadevo uredili, rešili na sodišču; ekspr. le počakaj, midva se bova drugače pomenila s teboj bom ravnal, obračunal strožje; ekspr. če bi to prej vedel, bi se kaj hitro pomenila bi ga hitro zavrnil, odslovil
SSKJ²
poménjati -am nedov. (ẹ́)
star. pomeniti: križci pomenjajo njegove zmage, pike pa poraze / to kričanje pomenja, da so ga ujeli / nekdaj mi je ta človek veliko pomenjal
SSKJ²
poménje -a s (ẹ̑) jezikosl.
vsi pomeni nekega leksema: oženje, širjenje pomenja
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
poménka -e ž (ẹ̑) jezikosl.
beseda, besedna zveza kot nosilka pomena: pojavljanje novih pomenk; vaje za iskanje pomenk
SSKJ²
pomenkovánje -a s (ȃ)
glagolnik od pomenkovati: pomenkovanje med vožnjo; pomenkovanje v tujem jeziku / pomenkovanje je prepovedano
SSKJ²
pomenkováti se -újem se nedov. (á ȗ)
prijazno, lahkotno se pogovarjati: pomenkovati se o izletu; pomenkovati se s sosedo / star. pazi, kaj se pomenkuješ s sinom govoriš, se pogovarjaš
    pomenkujóč se -a -e:
    glasno pomenkujoč se, je šlo mimo nekaj kmetic
SSKJ²
pomenljív -a -o prid., pomenljívejši (ī í)
1. ki je tak, da se da iz njega kaj spoznati, dojeti: odgovoril je s pomenljivim naglasom; pomenljiv nasmešek, pogled / obraz portretiranca je plastičen in pomenljiv / pomenljive sanje
2. knjiž. pomemben, važen: to je bil pomenljiv čas; odkritje je za razvoj znanosti zelo pomenljivo
    pomenljívo prisl.:
    pomenljivo se nasmehniti, zakašljati
SSKJ²
pomenljívost -i ž (í)
lastnost, značilnost pomenljivega: pomenljivost nasmeška, pogleda / simbolična pomenljivost imena glavne osebe v romanu / knjiž. pomenljivost umetniškega dela pomen, vrednost
SSKJ²
pomenoslôven -vna -o prid. (ȏ)
nanašajoč se na pomenoslovje: pomenoslovni problemi; pomenoslovna razprava
SSKJ²
pomenoslôvje -a s (ȏ)
jezikosl. nauk o pomenu besed: skladnja in pomenoslovje
SSKJ²
poménski -a -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na pomen 1: pomenski odtenek, prenos, prizvok / pomenski obseg, razvoj besede / pomenska enota / med stavkoma je pomenska razlika / pomenske plasti pesmi
♦ jezikosl. pomenski kvalifikatorji kvalifikatorji, ki označujejo poosebljeno ali preneseno rabo besede, besedne zveze; pomenski premik; pomenska opozicija; pomenska razlaga v slovarju
    poménsko prisl.:
    besedi pomensko sovpadata / pomensko nepopolni glagoli
SSKJ²
poménskorazločeválen -lna -o prid. (ẹ̑-ȃ)
jezikosl. ki (lahko) razločuje pomen: pomenskorazločevalni tonem; pomenskorazločevalna večnaglasnost
SSKJ²
poménskost -i ž (ẹ̑)
lastnost, sposobnost česa, da izraža pomen: izgubiti pomenskost; simbolna pomenskost; pomenskost besede
SSKJ²
pomêrij -a m (é)
knjiž. območje: živijo na tesnem prostoru mestnega pomerija / pomerij Julijskih Alp
♦ zgod. mestni pomerij pri starih Rimljanih ozemlje pod mestno sodno oblastjo
SSKJ²
pomériti -im dov. (ẹ́ ẹ̑)
1. ugotoviti, določiti, koliko dogovorjenih enot kaj obsega, vsebuje: pomeriti prostor, zemljišče / hoteli so pomeriti globino vodnjaka
// ugotoviti, določiti razsežnost telesnih delov za izdelavo oblačila: pomeriti dolžino obleke / pomeriti rokav
2. ugotoviti, ali oblačilo, obutev ustreza zlasti glede na velikost: pomeriti čevlje, klobuk, obleko / pomerila je več puloverjev, a z nobenim ni bila zadovoljna
3. oceniti lego, oddaljenost cilja pred streljanjem, metanjem: lovec je pomeril in ustrelil; pomeriti s puško; dobro, slabo pomeriti / pomeriti v glavo / on je prvi pomeril name streljal
4. star. premeriti (z očmi): tujca je pomeril od nog do glave / sovražno jo je pomeril / pomeriti koga s prijaznimi očmi, pogledi
● šalj. pes mu je pomeril hlače mu je raztrgal hlače; šalj. pomeriti komu hlače natepsti ga; pog., ekspr. zamrmra in jo pomeri proti vratom gre, odide; šalj. spotaknila se je in pomerila pot padla
    pomériti se ekspr.
    tekmovati, nastopiti: na turnirju so se pomerili naši najboljši igralci; pomeriti se v alpskem smučanju / na tekmovanju so pomerili svoje moči tudi plavalci
    ●     ekspr. pridi sem, da se pomeriva ugotoviva, kdo je močnejši
    pomérjen -a -o:
    dobro pomerjen strel; krilo je bilo hitro pomerjeno
    ●     ekspr. hlače ti stojijo, kakor bi bile tebi pomerjene zelo dobro
SSKJ²
pomérjanje -a s (ẹ́)
glagolnik od pomerjati: pomerjanje s puško / pomerjanje čevljev, oblek; kabina za pomerjanje
SSKJ²
pomérjati -am nedov. (ẹ́)
1. večkrat meriti: lovec je pomerjal, ustrelil pa ni / pomerjati dolžino krila, rokava
2. ugotavljati, ali oblačilo, obutev ustreza zlasti glede na velikost: pomerjati obleke, plašče; pomerjati si čevlje; dolgo si je pomerjala, preden je kupila / pomerjati (si) prstan, uhane
SSKJ²
pomêsti -mêtem tudi -mêdem dov., pomêtel in pométel pomêtla tudi pomêdel in pomédel pomêdla, stil. pomèl pomêla (é)
1. očistiti z metlo, omelom: pomesti dvorišče, sobo, stopnice; dobro, temeljito pomesti; pomesti po kotih; pomesti in poribati tla / pomesti z brezovo metlo; pren., ekspr. burja je pometla cesto
// s pometanjem odstraniti: pomesti ogorke, smeti / z roko je pometla drobtine z mize
2. ekspr. s svojim delovanjem odstraniti: burja je pometla avtomobil s ceste; vihar je pometel sneg, da so se pokazala gola pobočja
3. ekspr., navadno v zvezi z z povzročiti, narediti, da kaj ne obstaja več: družbeni razvoj bo pometel take ljudi; oblast je neusmiljeno pometla z nasprotniki; pomesti z zastarelim pojmovanjem, predsodki
● ekspr. pometel je skledo žgancev (hitro) pojedel; ekspr. pomesti nasprotnike z železno metlo odločno, neprizanesljivo, s silo jih odstraniti s kakega položaja
    pometèn tudi pomedèn -êna -o:
    pometen hodnik; vse je čisto in pometeno; nebo je kakor pometeno
SSKJ²
poméšanost -i ž (ẹ́)
lastnost, značilnost pomešanega: jezikovna, narodna pomešanost prebivalstva / pomešanost pojmov
SSKJ²
poméšati tudi pomešáti -am dov. (ẹ́ á ẹ́)
1. krajši čas mešati: pomešati polento; pomešati s kuhalnico, žlico / pomešati z roko po kupu fižola, pesku
2. dati skupaj različne snovi, da se združijo v enotno (novo) snov: pomešati vino z vodo; dim se je pomešal z meglo / za kokoši je pomešala koruzo s pšenico
// dati, postaviti skupaj stvari, ki po lastnostih, značilnostih ne spadajo skupaj: pomešala je svoje in njegove knjige; koze so se pomešale med ovce / pomešati karte narediti, povzročiti, da so v kupu skupaj karte različne vrednosti, barve
3. miselno združiti, povezati znake, pojme za kaj z napačnim pomenom, predstavo: na izpitu je pomešal vse datume in kraje / pomešal je njegovo ime z imenom drugega znanca
// uporabiti v kakem jezikovnem sistemu jezikovne elemente drugega, tujega jezika: v pogovoru je pomešal poljščino in češčino; nemške besede so se mu pomešale med slovenske
● ekspr. pomešal se je med zbrane ljudi in vzklikal dogovorjena gesla šel je, skril se je
    poméšati se tudi pomešáti se
    pojaviti se skupaj, istočasno: v njegovem pogledu sta se pomešala hudomušnost in naklonjenost do nje / njihovi glasovi so se pomešali
    // dobiti značilnosti drug drugega: na tem območju sta se pomešali dve narečji
    ●     priseljenci so se krvno pomešali z domačini so postali krvni sorodniki
    poméšan -a -o:
    govoril je s hrvaškimi besedami pomešan jezik; rasno pomešani ljudje; to so pojmi, ki so med seboj čisto pomešani
SSKJ²
pomešávati -am nedov. (ȃ)
večkrat mešati: pomešavati vročo kavo / pomešavati imena
    pomešávati se knjiž.
    biti, pojavljati se skupaj, istočasno; mešati se: med veseli smeh in kramljanje se je pomešavalo ihtenje
SSKJ²
pomeščániti -im dov. (á ȃ)
prilagoditi meščanskemu načinu življenja in mišljenja: ženo je skušal pomeščaniti; v mestu se je hitro pomeščanila / pomeščaniti svoje navade
    pomeščánjen -a -o:
    pomeščanjen kmečki fant; pomeščanjena družba
SSKJ²
pomeščánjenec -nca m (ȃ)
ekspr. kdor se pomeščani: meščani in pomeščanjenci
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
pomeščánjenje -a s (ȃ)
glagolnik od pomeščaniti: pomeščanjenje priseljencev
SSKJ²
poméščik -a m (ẹ̑)
v carski Rusiji plemiški veleposestnik: pomeščiki in bojarji
SSKJ²
pometáč -a m (á)
delavec, ki pometa: preživlja se kot pometač / cestni pometač
// stroj za pometanje: pometači za pločnike; voznik krožnega pometača / strojni pometač
SSKJ²
pometáčica -e ž (á)
delavka, ki pometa: dela kot pometačica; pometači in pometačice
SSKJ²
pometáčka -e ž (ȃ)
pometačica, pometalka: več let je bila za pometačko
SSKJ²
pometálec -lca [prvi pomen pometau̯ca tudi pometalca] m (ȃ)
delavec, ki pometa; pometač: zaposlimo pometalca javnih površin; pometalci v kombinezonih
// stroj za pometanje: delovna širina pometalca je 55 centimetrov / ročni, strojni pometalec ulic
SSKJ²
pometálka -e [pometau̯ka] ž (ȃ)
delavka, ki pometa: vsako jutro srečuje na cesti pometalke
SSKJ²
pométanje -a s (ẹ̄)
glagolnik od pometati: pometanje ceste, kuhinje; čiščenje in pometanje / pometanje smeti
SSKJ²
pométarica -e ž (ẹ̑)
ekspr. pometačica, pometalka: preživljala se je kot pometarica
SSKJ²
pometáški -a -o prid. (á)
nanašajoč se na pometače: pometaška obleka / pometaško delo
SSKJ²
pométati1 -am nedov. (ẹ̄ ẹ̑)
1. čistiti z metlo, omelom: pometati dvorišče, sobo, stopnice; pometati in pomivati tla / pometati z metlo; pren., ekspr. burja pometa ceste
// s pometanjem odstranjevati: pometati črepinje, ogorke
2. ekspr. pri premikanju, gibanju dotikati se česa: krilo ji pometa po tleh / lasje so ji pometali po hrbtu opletali
● ekspr. mislijo si, da lahko z njim pometajo delajo, počenjajo, kar hočejo; vsak naj pometa pred svojim pragom naj uredi najprej svoje zadeve; naj se ne vtika v tuje zadeve; preg. nova metla dobro pometa delavec, uslužbenec, zlasti višji, si na novem delovnem mestu zelo prizadeva izboljšati delo, razmere
SSKJ²
pometáti2 -méčem dov., pomêči pomečíte; pomêtal (á ẹ́)
1. z metanjem spraviti z določenega mesta: odvečno blago so pometali z ladje; pometati prazne škatle stran / ekspr. razgrajače so pometali iz gostilne
// s svojim delovanjem spraviti z določenega mesta: burja in nevihte pomečejo sadeže z drevja; valovi so jih pometali v morje
2. drugega za drugim vreči: bil je tako močen, da je pometal vse nasprotnike
● ekspr. neaktivne člane so pometali iz organizacije izključili; star. z naglico je pometal obleko s sebe se je slekel; ekspr. pometati iz slovarja tujke ne jih upoštevati; pog. na izpitih jih veliko pomeče negativno oceni
SSKJ²
pometávati -am nedov. (ȃ) nar.
1. vzhodno kotiti: psica, svinja pometava
2. v zvezi pometavati krompir pri sajenju metati, polagati krompir v jamice: otroci so ji pometavali krompir
SSKJ²
pométi -mánem dov., nam. pomét in pomèt (ẹ́ á)
1. premakniti prste, dlan sem in tja po površini kakega dela telesa in pri tem močneje pritisniti: pometi roko ob roko; od veselja si pometi roke / pometi si oči
// premakniti prste, dlan sem in tja in pri tem pritisniti, da se kaj med njimi zmečka, stisne: pometi šop sena / pometi ajdo na dlani
2. z metjem odstraniti: pometi krmežlje iz oči / ekspr. pometi si spanec iz oči
SSKJ²
pomevljáti -ám dov. (á ȃ)
1. krajši čas mevljati: v zadregi je malo pomevljal in takoj odšel / pomevljal je z ustnicami, spregovoril pa ni / z mize je pobral drobtino kruha, jo dal v usta in pomevljal zgrizel
2. ekspr. zamrmrati, zamomljati: nekaj je pomevljal, a ga ni nihče razumel
SSKJ²
pomezgáti -ám dov. (á ȃ)
ekspr. pohoditi, pomendrati: divjad mu je pomezgala vso pšenico
SSKJ²
pomežíkati -am [poməžikati in pomežikati] dov. (ī)
krajši čas mežikati: pomežikal je, nato pa spregovoril / sin je pomenljivo pomežikal očetu; ko je šel mimo nje, ji je pomežikal
SSKJ²
pomežikávanje -a [poməžikavanje in pomežikavanje] s (ȃ)
glagolnik od pomežikavati: pomežikavanje zaradi močne svetlobe / pozdravila sta se s pomežikavanjem / pomežikavanje zvezd na nebu
SSKJ²
pomežikávati -am [poməžikavati in pomežikavati] nedov. (ȃ)
pomežikovati: bolele so ga oči, zato je pomežikaval / pomežikaval je svoji sosedi / zvezde so pomežikavale na nebu
SSKJ²
pomežíkniti -em [poməžikniti in pomežikniti] dov. (í ȋ)
1. zapreti in odpreti oči: nagrbančil je čelo, pomežiknil, nato pa spregovoril / pomežikniti z očmi; pren., ekspr. sonce je pomežiknilo izza oblakov
2. z zaprtjem in odprtjem oči, zlasti enega očesa, izraziti kaj, opozoriti na kaj: pomenljivo mu je pomežiknil; skrivaj sta si pomežiknila in se nato zasmejala / pomežiknil je očetu, naj jo še naprej izprašuje; pren. šofer je z žarometi pomežiknil pešcu
3. ekspr. prižgati se in ugasniti; utripniti: svetilnik je spet pomežiknil po točno določenem času
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
pomežikovánje -a [poməžikovanje in pomežikovanje] s (ȃ)
glagolnik od pomežikovati: motilo jo je njegovo nervozno pomežikovanje / s pomežikovanjem so ga hoteli opozoriti na šalo / opazoval je pomežikovanje luči v dolini
SSKJ²
pomežikováti -újem [poməžikovati in pomežikovati] nedov. (á ȗ)
1. zapirati in odpirati oči: od močne svetlobe je kar pomežikoval
2. z zapiranjem in odpiranjem oči, zlasti enega očesa, izražati kaj, opozarjati na kaj: pomežikoval ji je in se ji smehljal; ženske so si pomenljivo pomežikovale / pomežikuje na pijačo, ki je na mizi
3. ekspr. prižigati se in ugašati; utripati: semafor je enakomerno pomežikoval
// dajati vtis utripanja, ukinjanja svetlobe: zvezde pomežikujejo z jasnega neba
    pomežikujóč -a -e:
    pomežikujoč je zatrjeval, da pri stvari ni sodeloval
SSKJ²
pomfrít -a in pomfrí -ja m (ȋ)
na rezine narezan krompir, pečen na olju ali masti, ocvrti krompir: naročil je zrezek in pomfrit; kozica za pečenje pomfrita
SSKJ²
pomíčen -čna -o prid. (ī)
premičen: avtomobil s pomično streho; pomična vrata drsna vrata
♦ gled. pomični oder premični oder; teh. pomične stopnice premične stopnice, tekoče stopnice; pomično merilo kljunasto merilo
SSKJ²
pomíg -a m (ȋ)
gib, s katerim se kaj izrazi: vprašal je s pomigom glave / na pomig je odšel iz sobe
SSKJ²
pomígati -am dov. (ȋ)
1. z delom telesa narediti gib sem in tja: pomigati z glavo; pomigal je s prsti na nogah / pes je pomigal z repom pomahal
2. z gibom izraziti kaj: pomiga mu, naj bo tiho / pomigala je z rameni zmignila, skomignila
// z gibom roke, prsta povabiti, poklicati: pomigal ji je, naj pride
SSKJ²
pomigávati -am nedov. (ȃ)
v presledkih migati: starka je pomigavala z glavo / pomigavala mu je, naj utihne / pomigaval ji je, naj gre z njima
SSKJ²
pomígniti -em dov. (í ȋ)
1. narediti gib z delom telesa: pomigniti z roko
2. z gibom izraziti kaj: pomignila mu je, naj prinese stol / nič ni rekel, le z rameni je pomignil zmignil, skomignil
// z gibom roke, prsta
a) povabiti, poklicati: voznik prijazno pomigne pešcu, naj prisede
b) usmeriti pozornost: pomignila je proti kuhinji; pomigne na fanta, ki je sedel v bližini
● ekspr. če mu samo z mezincem pomignejo, bo takoj na njihovi strani že ob najmanjši ponujeni priložnosti
SSKJ²
pomíjast -a -o prid. (í)
slabš. podoben pomijam: pomijasta juha
SSKJ²
pomíje -míj ž mn. (í ȋ)
1. voda od pomivanja posode z ostanki hrane, navadno kot svinjska krma: odnesti pomije prašičem; goste, mastne, vodene pomije / močnik je skrivaj zlila v pomije
2. slabš. slaba jed, pijača: ne bom jedel teh pomij; zdelo se mu je, da ne pije kave, ampak pomije
SSKJ²
pomíjnik -a m (ȋ)
1. posoda za pomije: ostanke kosila so stresli v pomijnik; s praznim pomijnikom se je vračal iz hleva
2. star. pomivalna posoda, pomivalno korito: krožnike je naložila v pomijnik
SSKJ²
pomíjnjak -a m (ȋ)
nar. posoda za pomije: nesti poln pomijnjak prašičem
SSKJ²
pomík -a m (ȋ)
glagolnik od pomikati ali pomakniti: pomik proti vratom / vsak pomik fronte za nekaj metrov je zahteval mnogo človeških žrtev
♦ strojn. dolžina, za katero se pomakne obdelovanec ali rezilno orodje pri odrezovanju na obdelovalnih strojih
SSKJ²
pomikálen -lna -o prid. (ȃ)
teh. ki kaj pomika, pomakne: pomikalne naprave / pomikalna sila
SSKJ²
pomíkanje -a s (ī)
glagolnik od pomikati1: pomikanje vozička / pomikanje proti cilju
SSKJ²
pomikástiti -im dov. (á ȃ)
ekspr. krajši čas mikastiti: prijel ga je za rame in pomikastil / pomikastil je po kljuki, pa mu ni nihče odprl
SSKJ²
pomíkati1 -am nedov. (ī ȋ)
spreminjati čemu položaj, mesto, zlasti v eni smeri: pomikati voziček proti vratom; pomikati avtomobilsko streho nazaj in naprej; ljudje se pomikajo k vratom / sprevod se je počasi pomikal proti pokopališču / kazalec na uri se pomika proti dvanajsti uri / sonce se pomika za gore; pren. odkritja pomikajo duhovni razvoj človeštva
● čas se počasi pomika naprej počasi mineva; ekspr. pomika se proti šestdesetim kmalu bo star šestdeset let
    pomíkati se star.
    iti, hoditi: videla je, da se pomika za njo / bolj ko se je pomikal od doma, težje mu je bilo
    pomikáje :
    opazoval ga je, pomikaje se proti vratom
    pomikajóč -a -e:
    pomikajoč težek voziček, je sopel; počasi pomikajoči se oddelki; po polževo pomikajoča se vozila
SSKJ²
pomíkati2 -am dov. (ȋ)
končati mikanje: ko so pomikali vso prejo, so odšli
SSKJ²
pomilostítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od pomilostiti: doseči pomilostitev; odločati, razpravljati o pomilostitvah; prošnja za pomilostitev
♦ pravn. delna pomilostitev pri kateri je obsojencu odpuščen le del kazni; odlok o pomilostitvi
SSKJ²
pomilostíti -ím dov., pomilostíl in pomilóstil (ī í)
delno ali popolnoma oprostiti kazen obsojencu: zločinca kljub prošnji niso pomilostili; vsako leto pomilostijo nekaj zapornikov
    pomiloščèn -êna -o:
    bil je obsojen na smrt, potem pa pomiloščen na dosmrtno ječo
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
pomilostítven -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na pomilostitev: pomilostitveni postopek; pomilostitvena prošnja
♦ pravn. pomilostitveni odlok
SSKJ²
pomilóščati -am nedov. (ọ́)
delno ali popolnoma oproščati kazen obsojencu: vsako leto so pomiloščali zapornike
SSKJ²
pomiloščênec -nca m (é)
kdor je pomiloščen: izpustitev pomiloščencev
SSKJ²
pomiloščênje -a s (é)
pomilostitev: ne bodo je predlagali za pomiloščenje
SSKJ²
pomiloválen -lna -o prid.(ȃ)
ki izraža, kaže pomilovanje: pomilovalen izraz ga je žalil
    pomiloválno prisl.:
    pomilovalno gledati, skomigniti z rameni
SSKJ²
pomilovánje -a s (ȃ)
1. glagolnik od pomilovati: pomilovanje nesrečnikov, osirotelih otrok / to je človek, vreden pomilovanja
2. čustvena prizadetost, žalost zaradi česa: njeno življenje vzbuja pomilovanje / s pomilovanjem gledati na koga
● knjiž. njeno srce je bilo polno pomilovanja zelo je sočustvovala; zastar. z globokim pomilovanjem sporočiti komu slabo novico obžalovanjem, sočustvovanjem
SSKJ²
pomilováti -újem nedov. (á ȗ)
čutiti, izražati čustveno prizadetost, žalost
a) ob nesreči, trpljenju koga: pomilovati otroke, ki jim je umrla mati; pomilovati vdovo / ubožec, so ga pomilovali
b) ob neprimernem, nespametnem ravnanju koga: pomilovati mlade zanesenjake; ni ga preziral, ampak pomiloval
    pomilováje stil. pomilujé:
    žal vam ne morem pomagati, je pomilovaje dejal; izkušen človek pomilovaje gleda na take stvari
    pomilujóč -a -e:
    pomilujoč nesrečnika, so odšli naprej; pomilujoč nasmeh, pogled
SSKJ²
pominévati -am nedov. (ẹ́)
knjiž. minevati, ponehavati: čas počasi pomineva / grmenje je pominevalo
SSKJ²
pominíti -mínem dov., pominíl stil. pomínil pominíla (ī ī)
knjiž. miniti, ponehati: popoldne je hitro pominilo / bali so se, da bo ogenj pominil; veter je pominil / bolečina je nekoliko pominila / kako hitro pomine veselje
SSKJ²
pomínjak -a m (ȋ)
nar. posoda za pomije: nesti poln pominjak prašičem
SSKJ²
pomínje -mínj ž mn. (í ȋ)
nar. pomije: odnesti pominje prašičem
SSKJ²
pomírati -am nedov. (ī ȋ)
drug za drugim umirati: ljudje pomirajo za nalezljivimi boleznimi
SSKJ²
pomirílen -lna -o prid. (ȋ)
zastar. pomirjevalen: pomirilne besede / pomirilno zdravilo
SSKJ²
pomirílo -a s (í)
pomirjevalno sredstvo: jemati pomirila; zaužiti preveliko dozo pomirila
SSKJ²
pomirítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od pomiriti: pomiritev bolnika / pomiritev sprtih sosedov; pomiritev med državami / pomiritev sporov / iskati pomiritev v delu / tablete, zdravila za pomiritev
SSKJ²
pomiríti -ím dov., pomíril (ī í)
1. s svojim delovanjem, vplivom doseči, da se kdo preneha razburjati, vznemirjati: prijatelj ga je skušal pomiriti; pomiriti bolnika; fantje so se sprli, pa so se kmalu pomirili; pomiri se, saj ni tako hudo / pomiriti javnost; publ. pomiriti razburjene duhove / pomiriti svojo jezo; pomiriti si vest, živce
2. s svojim delovanjem, vplivom doseči, da kdo nima, ne kaže več odklonilnega odnosa do koga: pomiriti sprte sosede; le s težavo ju je pomiril; pomiriti se brez pravde; pomiril se je z očetom / pomiriti prepire, spore / pomiriti demonstrante
3. povzročiti stanje brez notranje napetosti, vznemirjenosti: delo ga je pomirilo; šel je na deželo, da bi se pomiril
// povzročiti, da postane kaj manj intenzivno, manj izrazito: kamilični čaj pomiri krče; želodec se mu je pomiril / bolečina se je pomirila / razburkano morje se je pomirilo umirilo
    pomiríti se 
    1. postati miren, umirjen: otroci se okrog sedmega leta pomirijo
    2. publ. sprijazniti se: ni se mogel pomiriti s porazom; pomiriti se z usodo, življenjem
    pomírjen -a -o:
    pomirjen človek; pomirjena vest; prisl.: pomirjeno se je ozrl po domačih
SSKJ²
pomirítven -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na pomiritev: pomiritveno prizadevanje / posredovanje pomiritvene komisije
SSKJ²
pomírjati -am nedov. (í)
1. delovati, vplivati na koga tako, da se manj razburja, vznemirja: sin je pomirjal mater; pomirjati jeznega človeka, ponesrečenca
2. delovati, vplivati na koga tako, da svojega odklonilnega odnosa ne izraža, kaže v preveliki meri, preveč izraziti obliki: pomirjati sprte sosede / pomirjati demonstrante
3. povzročati stanje brez notranje napetosti, vznemirjenosti: čutil je, da ga njena bližina pomirja; glasba pomirja; duševno pomirjati / zeleni gozdovi pomirjajo oči
    pomírjati se 
    postajati miren, umirjen: fant se pomirja
    // postajati manj intenziven, manj izrazit: jeza se pomirja / morje se je počasi pomirjalo umirjalo; pren. vihar v njegovem srcu se pomirja
    pomirjajóč -a -e:
    spregovoriti s pomirjajočim glasom; pomirjajoče barve; pomirjajoča kopel; prisl.: odgovarjal mu je pomirjajoče
SSKJ²
pomírjenje -a s (ȋ)
glagolnik od pomiriti: pomirjenje sprtih sosedov / iskati pomirjenje v naravi / čaj za pomirjenje; kapljice za pomirjenje (živcev) / pisateljevo pomirjenje s stvarnostjo
SSKJ²
pomírjenost -i ž (ȋ)
stanje pomirjenega: živeti v pomirjenosti / pomirjenost z okolico
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
pomirjeválec -lca [pomirjevau̯ca tudi pomirjevalca] m (ȃ)
kdor pomirja: med množico so se pojavili pomirjevalci; nastopati kot pomirjevalec
SSKJ²
pomirjeválen -lna -o prid.(ȃ)
ki pomirja: njen glas je bil pomirjevalen; pomirjevalne besede / pomirjevalna vloga neuvrščenih držav / pomirjevalno sredstvo, zdravilo
    pomirjeválno prisl.:
    pomirjevalno govoriti; pomirjevalno vplivati na nasprotnika
SSKJ²
pomirjeválo -a s (á)
pomirjevalno sredstvo: jemati pomirjevala; korenika te rastline se uporablja kot pomirjevalo za srce
SSKJ²
pomirjevánje -a s (ȃ)
glagolnik od pomirjevati: pomirjevanje razburjenih ljudi / pomirjevanje med državami
SSKJ²
pomirjeváti -újem nedov. (á ȗ)
pomirjati: ljudje so ga začeli pomirjevati / pomirjevati otroke / tišina ga je pomirjevala; to ga duševno pomirjuje
    pomirjujóč -a -e:
    pomirjujoč glas; prisl.: nanj vpliva pomirjujoče
SSKJ²
pomirljív -a -o prid., pomirljívejši (ī í)
1. ki pomirja: pomirljiv govor; pomirljivo delo
2. ki se da pomiriti: že po naravi je pomirljiv / otroci so bili takoj pomirljivi
    pomirljívo prisl.:
    na tovariše je vplival pomirljivo
SSKJ²
pomirljívost -i ž (í)
lastnost, značilnost pomirljivega: spore sta reševala z veliko pomirljivostjo
SSKJ²
pomísel -sli [pomisəu̯] ž (ȋ)
1. glagolnik od pomisliti: nasmehnil se je ob pomisli na dom
2. knjiž. misel: pretresla jo je pomisel, da se je nesreča zgodila prav tu / že sama pomisel na slovo ga je vznemirila / prišel je do napačne pomisli, da ga ne mara sklepa, zaključka
3. knjiž. pomislek: otresti se vseh dvomov in pomisli
SSKJ²
pomíslek -a [pomislək] m (ȋ)
1. kar izraža (delno) omejitev, nesoglašanje s kako trditvijo, mnenjem, ravnanjem: ta pomislek je upravičen; imeti pomisleke; glede tega je izrazil, izrekel, povedal svoje pomisleke; ekspr. otresti se, znebiti se pomislekov / moralni, načelni pomisleki; iz verskih pomislekov tega ni storil predsodkov
2. glagolnik od pomisliti: ob pomisleku na otroke se je še z večjo vnemo lotil dela / brez pomisleka je skočil v vodo in rešil deklico
SSKJ²
pomísliti -im dov., pomíšljen (í ȋ)
1. krajši čas biti dejaven v zavesti: mora še pomisliti; malo je pomislila, nato odgovorila / čakaj, da pomislim; kaj stokaš, prej bi pomislil premislil, razmislil
// preh., navadno v zvezi z na izraža usmerjenost take dejavnosti: pomislila je na bolečine, ki jo čakajo; večkrat pomisli na dom, prijatelje; z ljubeznijo je pomislil nanjo / ne bom zmogel, je pomislil; pomislil sem, da bi le dobra beseda zalegla
2. navadno z nikalnico upoštevati, računati: ni pomislil, kakšne bodo posledice; naj že pomislijo, da s tem škodujejo le sebi
3. v medmetni rabi izraža podkrepitev trditve: pomislite, kaj bi se lahko zgodilo; spet je v bolnišnici, pomisli
    pomísliti se in pomísliti si zastar.
    premisliti se: pomislila se je in bo sprejela službo; ta se bo gotovo pomislila
SSKJ²
pomišljáj -a m (ȃ)
jezikosl. ločilo, ki označuje zamolk, kaže na vrivke v stavku, nadomešča narekovaj: vezaj in pomišljaj
SSKJ²
pomíšljanje -a s (í)
glagolnik od pomišljati: zaradi pomišljanja tega ni storil / brez pomišljanja mu je to obljubila / tako si je pridobil čas za pomišljanje
SSKJ²
pomíšljati -am nedov. (í)
1. krajši čas misliti: malo je pomišljala, nato pa odgovorila / star. večkrat pomišlja na dom misli
2. knjiž. premišljevati, razmišljati: pomišljala je, ali bi mu novico sporočila
    pomíšljati se tudi pomíšljati navadno z nikalnico
    biti nesposoben, nezmožen za dokončno odločitev: nekateri so se dolgo pomišljali, preden so se odločili; ne da bi se pomišljal, je naredil; niti malo, niti za trenutek se niso pomišljali
    ●     nar. krava se pomišlja se goni
SSKJ²
pomišljeváti -újem nedov. (á ȗ)
knjiž. pomišljati: niso dolgo pomišljevali, ampak so nadaljevali pot / pomišljuje, kako bi rešil zadevo premišlja
SSKJ²
pomíti -míjem dov., pomìl (í ȋ)
z vodo ali drugo tekočino očistiti: pomiti okna, tla; pomiti in pobrisati posodo / pomiti pod tekočo vodo; pomiti z vročo vodo
SSKJ²
pomiváč -a m (á)
zastar. pomivalec: ponudil se je za pomivača
SSKJ²
pomiválec -lca [pomivau̯ca tudi pomivalca] m (ȃ)
kdor se (poklicno) ukvarja s pomivanjem: najeti pomivalca oken; pomivalec posode v hotelu
SSKJ²
pomiválen -lna -o prid. (ȃ)
namenjen za pomivanje: pomivalne krpe; pomivalna posoda / pomivalni prašek; pomivalni stroj; pomivalna miza; pomivalno korito
SSKJ²
pomiválka -e [pomivau̯ka; prvi pomen tudi pomivalka] ž (ȃ)
1. ženska, ki se (poklicno) ukvarja s pomivanjem, navadno posode: uprava hotela je med sezono zaposlila še dve pomivalki
2. kos blaga za pomivanje posode: iz stare rjuhe si je naredila nekaj pomivalk; mokra, umazana pomivalka
SSKJ²
pomiválnica -e ž (ȃ)
prostor za pomivanje posode: natakarji so odnašali krožnike v pomivalnico / dela v pomivalnici
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
pomiválnik -a m (ȃ)
pomivalna posoda, pomivalno korito: naliti vodo v pomivalnik / kupili so pomivalnik pomivalni stroj
SSKJ²
pomívanje -a s (í)
glagolnik od pomivati: pomivanje posode; krpa za pomivanje / stroj za pomivanje posode
SSKJ²
pomívati -am nedov., tudi pomivála (í)
z vodo ali drugo tekočino čistiti: pomivati posodo; v popoldanskem času pomiva stopnice po hišah / strojno pomivati posodo s pomivalnim strojem
SSKJ²
pomívnik -a m (ȋ)
star. pomivalna posoda, pomivalno korito: naliti vodo v pomivnik
SSKJ²
pomlád -i ž, tož. ed. v prislovni predložni zvezi tudi pómlad (ȃ)
1. del leta med zimo in poletjem: pomlad se bliža, mineva; ustaviti dela na gradbišču do pomladi / na pomlad se je vrnil ob koncu zime ali v začetku pomladi; sneg je obležal globoko v pomlad; zgodilo se je lansko pomlad, knjiž. lanske pomladi
♦ astron. astronomska pomlad doba od pomladanskega enakonočja do poletnega sončnega obrata
// za ta del leta značilno stanje narave: po hribih še leži sneg, v dolini pa je že pomlad; cvetoča, zelena pomlad / pesn. pomlad se budi, cveti / zunaj je pomlad pomladansko vreme; pren., knjiž. v njegovem srcu je pomlad; z otrokom je prišla v hišo pomlad
2. s prilastkom doba razvoja, uspehov: to je prava kulturna pomlad; to je nova pomlad države / slovenska pomlad čas pred demokratizacijo in osamosvojitvijo Slovenije izpod komunističnega režima v Jugoslaviji; gibanje za demokratizacijo in osamosvojitev Slovenije izpod komunističnega režima v Jugoslaviji; stranke, ki so nastale iz tega gibanja
● knjiž., ekspr. dekle še nima osemnajst pomladi še ni staro osemnajst let; publ. pomlad narodov leto 1848 v stari Avstriji, ko so nenemški narodi zahtevali svoje narodne pravice; ekspr. pomlad življenja mu je hitro minila mladost; pesn. ti si pomlad mojega življenja sreča, veselje; preg. ena lastovka ne naredi pomladi iz enega primera se ne morejo delati splošni sklepi; prim. spomladi
SSKJ²
pomladánji -a -e prid. (á)
knjiž. pomladen, pomladanski: pomladanji dnevi, večeri / pomladanja trava / februar je šele, pa imamo že pomladanje vreme
    pomladánje prisl.:
    pomladanje svetlo nebo
SSKJ²
pomladánski -a -o prid. (á)
nanašajoč se na pomlad: prvi pomladanski dan; pomladanski meseci / pomladansko cvetje / pomladanska dela / pomladanski čas / pomladansko gnezdo prašičev
// nav. ekspr. značilen za pomlad: sonce je že kar pomladansko, čeprav je še zima / pomladanske obleke; pomladansko deževje / prišla je vsa pomladanska pomladansko oblečena; razigrana, dobre volje
♦ astron. pomladansko enakonočje enakonočje 21. marca; bot. pomladanski hrček strupena goba z rjavim, nepravilno nagubanim klobukom, Gyromitra esculenta; pomladanski žafran rastlina z vijoličastimi cveti, ki rastejo iz gomolja, Crocus neapolitanus; gozd. pomladanski les redkejša plast lesa v letnici; zgodnji les
    pomladánsko prisl.:
    pomladansko oblečen; pomladansko svež
SSKJ²
pomládek -dka m (ȃ)
knjiž. podmladek: pomladek društva / trebiti pomladek mlado drevje, mlad gozd
SSKJ²
pomláden -dna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na pomlad: pomladni meseci / pomladna dela / pomladni čas
// nav. ekspr. značilen za pomlad: pravi pomladni dan je, čeprav smo sredi zime / pomladni veter; pomladno nebo / pomladno razpoloženje
♦ bot. pomladni grahor gozdna rastlina s temno rdečimi cveti, Lathyrus vernus
    pomládno prisl.:
    pomladno pisana obleka
SSKJ²
pomladéti -ím dov. (ẹ́ í)
star. pomladiti se: med vnuki je pomladel / obraz ji je pomladel
SSKJ²
pomládi prisl. (ȃ)
star. spomladi: pomladi je vse v cvetju
SSKJ²
pomladílo -a s (í)
knjiž. kar pomlajuje, daje mlad, mladosten videz: spanje je dobro pomladilo
SSKJ²
pomladíšče -a s (í)
astron. točka na ekliptiki, v kateri je Sonce ob začetku astronomske pomladi: izračunati pomladišče; Sonce je v pomladišču
SSKJ²
pomladítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od pomladiti: pomladitev obraza / doživeti duhovno pomladitev / pomladitev uredništva / pomladitev gozda
SSKJ²
pomladíti -ím dov., pomládil (ī í)
1. narediti kaj mlado: čudežni napoj je v starko začarano princeso spet pomladil / duševno pomladiti
2. narediti, da dobi kdo mlad, mladosten videz: frizura, obleka jo je pomladila; pomladiti koga z lepotno operacijo; v zadnjem času se je kar pomladila / masaža mu je pomladila obraz / ekspr. to ga je pomladilo za deset let / ekspr. s temi popravili so ladjo pomladili ji dali nov, modernejši videz
3. narediti, da sestavljajo kako skupino
a) ljudi (tudi) mlajši ljudje: pomladiti moštvo, odbor; nogometna reprezentanca se je pomladila
b) rastlin (tudi) nove, mlade rastline: pomladiti drevored, gozd, vinograd
♦ agr. pomladiti sadno drevje odstraniti, skrajšati sadnemu drevju vrhove in ogrodne veje, da poženejo novi poganjki in dobi krošnja zaželeno obliko
c) ekspr. vozil (tudi) nova, sodobnejša vozila: pomladiti ladjevje, avtobusni park
4. publ. posodobiti, modernizirati: ta slovničar je skušal pomladiti jezik; režiserju je uspelo pomladiti predstavo klasičnega dela
    pomladíti se 
    dobiti nove, mlade dele: grm, hrast se je spet pomladil / ekspr. vsa narava se je pomladila
    ●     ekspr. luna se je pomladila nastopil je prvi krajec
    pomlajèn -êna -o:
    z dopusta se je vrnil ves pomlajen; moštvo je nastopilo v pomlajeni postavi
SSKJ²
pomladítven -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na pomladitev: pomladitvena kopel, masaža
SSKJ²
pomládnik -a m (ȃ) nav. mn.
član, pristaš pomladne stranke: voliti pomladnike; navijati za pomladnike; slovenski pomladniki; dogovor, pogajanja med pomladniki
SSKJ²
pomládnji -a -e prid. (ā)
star. pomladen, pomladanski: pomladnje jutro / pomladnji čas
SSKJ²
pomlájanje -a s (á)
glagolnik od pomlajati: pomlajanje organizacije / pomlajanje sadnega drevja
SSKJ²
pomlájati -am nedov. (á)
pomlajevati: nova obleka ga pomlaja / veselje mu pomlaja obraz / pomlajati moštvo, organizacijo / pomlajati vinograd
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
pomlajênje -a s (é)
glagolnik od pomladiti: vsi so opazili sosedovo pomlajenje / pomlajenje društva
SSKJ²
pomlajeválec -lca [pomlajevau̯ca tudi pomlajevalca] m (ȃ)
ekspr. kdor pomlajuje: ta frizer je pravi pomlajevalec / tudi spanje je pomlajevalec
SSKJ²
pomlajeválen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na pomlajevanje: pomlajevalna kopel, operacija
♦ gozd. pomlajevalna doba doba, v kateri v gozdu zraste in se utrdi mlado drevje
SSKJ²
pomlajevánje -a s (ȃ)
glagolnik od pomlajevati: pomlajevanje obraza; sredstva za pomlajevanje / pomlajevanje članstva / pomlajevanje sadnega drevja
SSKJ²
pomlajeváti -újem nedov. (á ȗ)
1. delati kaj mlado: vrač je trdil, da zna pomlajevati stare ljudi / vitamini pomlajujejo celice / ekspr. sreča mu pomlajuje srce
2. delati, da dobi kdo mlad, mladosten videz: ta obleka jo pomlajuje
3. delati, da sestavljajo kako skupino
a) ljudi (tudi) mlajši ljudje: pomlajevati pevske zbore; športne organizacije se neprestano pomlajujejo
b) rastlin (tudi) nove, mlade rastline: pomlajevati gozd, vinograd
♦ agr. pomlajevati sadno drevje odstranjevati, krajšati sadnemu drevju vrhove in ogrodne veje, da poženejo novi poganjki in dobi krošnja zaželeno obliko
4. publ. posodabljati, modernizirati: ta dramatik je pomlajeval gledališki jezik
    pomlajujóč -a -e:
    pomlajujoča kopel
SSKJ²
pomláskati -am, in pomláskati tudi pomlaskáti -am, in pomlaskáti -ám dov. (á ā; á á á; á ȃ)
krajši čas mlaskati: zadovoljno je pomlaskal in sedel h kosilu / pomlaskati z jezikom
SSKJ²
pomlatíti in pomlátiti -im dov., prvi pomen tudi pomláčen (ī á)
1. končati mlačev: kmetje so že pomlatili / pomlatiti pšenico omlatiti
// krajši čas mlatiti: snope bo treba še pomlatiti
2. ekspr. pojesti: pomlatiti kruh, večerjo / hitro, z užitkom so vse pomlatili
3. ekspr. večkrat udariti, potolči: od jeze je pomlatil z rokami po vratih / v boju so pomlatili precej sovražnikov pobili
SSKJ²
pomléti -méljem dov., pomêlji pomeljíte (ẹ́)
1. z mletjem porabiti: vso pšenico so že pomleli
2. ekspr. pojesti (kaj tršega): otroci so kmalu pomleli malico; pomleti suhe hruške; požrešno je pomlel kos potice
// večkrat premakniti (sem in tja): pomlel je z ustnicami, rekel pa ni nič / nasmehnil se je, pomlel z jezikom, nato pa spregovoril
SSKJ²
pomljív -a -o prid. (ī í)
star. ki si (dobro) zapomni: fant je bister in pomljiv
SSKJ²
pommes frites gl. pomfrit
SSKJ²
pómnež -a m (ọ̑)
zastar. spomin: ima dober pomnež
SSKJ²
pomník -a m (í)
knjiž. spomenik, spominsko znamenje: postaviti pomnik narodnemu heroju / pomniki naše kulture; grad kot pomnik slavne preteklosti
SSKJ²
pomnílen -lna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na pomnjenje: pomnilna sposobnost
♦ rač. pomnilna celica osnovni del pomnilnika v računalniku; pomnilna naprava pomnilnik
SSKJ²
pomnílnik -a m (ȋ)
rač. del računalnika, ki (začasno) hrani podatke, potrebne za izvajanje programa: hiter pomnilnik; količina, velikost vgrajenega pomnilnika; nakup, namestitev dodatnega pomnilnika; 4, 8, 16 GB pomnilnika; pomnilnik, disk in procesor / delovni pomnilnik [RAM]; glavni, vmesni pomnilnik; notranji pomnilnik; razširljiv pomnilnik ki je nameščen tako, da ga je mogoče dopolnjevati z dodatnimi (istovrstnimi) kosi pomnilnika / grafični pomnilnik pomnilnik grafične kartice
SSKJ²
pomnílniški -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na pomnilnik: pomnilniška zmogljivost / pomnilniški modul pomnilnik z najmanjšo zmogljivostjo
SSKJ²
pómniti -im nedov. (ọ̑)
1. spominjati se: to še zdaj dobro pomnim; še pomniš, kako je bilo takrat; ne pomnim več, koliko jih je bilo / starega očeta ne pomnim več dobro
// dov. in nedov., star. zapomniti si: otrok to z lahkoto pomni
2. v medmetni rabi izraža grožnjo, svarilo: le pomni, še žal ti bo
// opozarja na trditev v dostavku: pomni: zvečer me ne čakaj
● ekspr. pretepel ga bom, da bo pomnil zelo; ekspr. odkar pomnim, je tako od zdavnaj, zelo dolgo
♦ rač. računalnik pomni informacije hrani
SSKJ²
pomnítven -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na pomnjenje: za govor si je pripravil pomnitveni listek / pomnitvena koncentracija
SSKJ²
pómnjenje -a s (ọ̑)
1. glagolnik od pomniti: pomnjenje kakega dogodka
2. psih. ohranjanje predstav, misli, podatkov v zavesti: pomnjenje in pozabljanje / razvoj pomnjenja spomina
● ostalo je le pomnjenje na to spomin; star. že od pomnjenja je tako od zdavnaj, zelo dolgo
SSKJ²
pomnogotériti -im dov. (ẹ̄ ẹ̑)
star. zelo povečati, pomnožiti: pomnogoteril je svoje bogastvo
SSKJ²
pomnóžek -žka m (ọ̑)
star. povečanje: od njega je odvisen pomnožek družinskega premoženja
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
pomnoževálec -lca [pomnoževau̯ca tudi pomnoževalca] m (ȃ)
ekon. število, ki kaže odnos med spremembo kake oblike izdatkov in celotnimi izdatki, ki jih ta sprememba povzroči; multiplikator: izračunati pomnoževalec
SSKJ²
pomnoževáti -újem nedov. (á ȗ)
množiti, večati1: s spretno igro je pomnoževal frnikole; človeštvo se pomnožuje / pomnoževati svoje bogastvo
SSKJ²
pomnožítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od pomnožiti: pomnožitev prebivalstva je bila zelo opazna / pomnožitev kapitala, premoženja
SSKJ²
pomnožíti -ím dov., pomnóžil (ī í)
1. narediti kaj številnejše: ker učenec snovi ni obvladal, je inštruktor pomnožil število ur; družina se je pomnožila, zato so morali hišo povečati
// narediti kaj večje: pomnožiti bogastvo, premoženje; izdatki za hrano so se pomnožili povečali
2. mat. narediti računsko operacijo, pri kateri se množenec tolikokrat poveča, kolikor znaša množitelj: pomnožiti dve števili; pomnožiti s pet
    pomnožèn -êna -o:
    vojska, pomnožena s prostovoljci, je pripravljala napad; pomnoženo premoženje; pomnoženo število
SSKJ²
pomóč -i in -í ž (ọ̑)
1. kar kdo naredi namesto drugega: obljubiti, odreči, potrebovati pomoč; računali so na njegovo pomoč; prositi, zahvaliti se za pomoč; učinkovita, velika, znatna pomoč; pomoč na polju, pri košnji, v gospodinjstvu / klic na pomoč / kot vzklik na pomoč / z oslabljenim pomenom: dajati, publ. nuditi pomoč pomagati; prihiteti, priskočiti, priti na pomoč; ker jim delo ni šlo od rok, so poklicali na pomoč mizarja; otroci so ji že v pomoč ji pomagajo
// kar kdo naredi za koga sploh: iskati pomoč pri zdravniku; strokovna pomoč nerazvitim deželam; tehnična pomoč avtomobilistom; da ni škoda še večja, se je treba zahvaliti takojšnji pomoči gasilcev
2. kar se da komu, da pride iz neugodnega položaja: pomoč prihaja prepočasi; prizadetim prebivalcem poslati pomoč; prejemati pomoč; živeti od pomoči drugih; denarna pomoč; moralna pomoč; pomoč v hrani, obleki, šotorih / zimska pomoč denarna pomoč socialno ogroženim občanom za nakup kurjave, zimskih oblačil; sklad za pomoč nerazvitim; pren. on je bil njena pomoč
// dodatna vojaška enota: poslati polku pomoč
3. med., v zvezi prva pomoč najnujnejša zdravstvena opravila pri poškodovanih ali nenadoma obolelih, preden je mogoče normalno zdravljenje: ponesrečenci so takoj dobili prvo pomoč; usposobiti se za prvo pomoč; prva pomoč ob elementarnih nesrečah / dajati, publ. nuditi prvo pomoč / tečaj prve pomoči; omarica za prvo pomoč; zavoj za prvo pomoč
4. v prislovni rabi, z oslabljenim pomenom, v zvezi s pomočjo izraža, da je kaj narejeno s tem, kar določa samostalnik: s pomočjo krajevne skupnosti so organizirali izlet za invalide; publ.: prevajati s pomočjo slovarja s slovarjem; s pomočjo svojega vpliva pri vodstvu je dosegel, kar je hotel s svojim vplivom
● ekspr. druge pomoči ni bilo možnosti, rešitve; ekspr. ni mu več pomoči ne bo ozdravel, umrl bo; ekspr. tu ni pomoči izraža položaj, stanje, ki se ne da spremeniti, izboljšati; komur moč, temu tudi pomoč kdor ima oblast, nima nikjer težav
♦ pravn. pravna pomoč pomoč pri uveljavljanju in varstvu zakonitih pravic in koristi občana ali pravne osebe; šol. dodatna pomoč slabšim učencem
SSKJ²
pomóček -čka m (ọ̑) star.
1. izhod, rešitev: ni bilo drugega pomočka, kot da se skrije
2. pripomoček: proti voluharjem imamo več pomočkov; delal je čisto brez vseh pomočkov
3. pomoč: prosila ga je za pomoček
SSKJ²
pomóčen -čna -o prid. (ọ̑) zastar.
1. ki je v pomoč: oblegancem so poslali pomočno četo
2. pomožen: izšla je pomočna knjiga za pouk jezika
SSKJ²
pomôči -mórem dov., pomógel pomôgla (ó ọ́)
knjiž., v nedoločniku, sedanjem času in deležniku na -l pomagati: sosedje so pomogli pri košnji / pomogli so mu zlesti na voz / k uspehu je mnogo pomogel njegov prijatelj / zdravila niso pomogla / ali ti lahko pomorem
    pomôči si 
    opomoči si: počivaj, da si pomoreš / z delom v tujini si je pomogel
    ●     z novim sodelavcem si niso dosti pomogli pomagali
    pomôzi star.
    pomagaj: bog pomozi, sosed; bog mi pomozi, da uresničim to stvar
SSKJ²
pomočíti -móčim dov. (ī ọ́)
1. dati kaj v tekočino z namenom, da se ta prime nanj: pomočiti kruh v omako / gosje pero pomočiti v črnilnik / noge je do gležnjev pomočil v toplo vodo
2. (nekoliko) zmočiti: ko je nalival vino, je pomočil prt / pomočiti tla z vodo
3. knjiž. zmočiti s sečem: otrok je pomočil posteljo; pes je večkrat pomočil sobo
● ekspr. svoj nož je nekajkrat pomočil v tujo kri nekaj ljudi je zabodel, ubil; ekspr. le pomočila je ustnice v vino vino je le pokusila
    pomočíti se knjiž.
    opraviti malo potrebo: pijanec se je pomočil kar pred vrata
    // izprazniti sečni mehur: otrok se je pomočil
    pomóčen -a -o:
    v smolo pomočen les; pomočena tla; pomočen s krvjo
SSKJ²
pomočníca -e ž (í)
1. ženska, ki komu pomaga: pomočnica pri delu / vedel je, da mu bo sestra dobra pomočnica, ko se bo zagovarjal pred očetom / gospodinjska pomočnica ženska, ki je v službi v zasebnem gospodinjstvu za pomoč pri gospodinjskih delih
2. do 1962 ženska, ki je končala poklicno šolo in opravila pomočniški izpit: v trgovini so jo nastavili za pomočnico / trgovska pomočnica
SSKJ²
pomočník -a m (í)
1. kdor komu pomaga: dela ni mogel opraviti sam, zato je najel pomočnika; za pomočnika si je vzel sosedovega fanta
2. do 1962 kdor je končal poklicno šolo in opravil pomočniški izpit: mesto pomočnika v trgovini / mizarski pomočnik
3. navadno s prilastkom kdor ima stalne, uradno določene funkcije, naloge, ki so navadno malo manj odgovorne kot funkcije, naloge kakega vodilnega delavca, funkcionarja: bil je imenovan za pomočnika / administrativni, operativni pomočnik; pomočnik direktorja, urednika; pomočnik državnega tožilca
♦ pravn. prisežni pomočnik nekdaj oseba, ki s prisego potrdi izjavo ene izmed strank v pravdi; rel. škof pomočnik škof, ki pomaga rednemu škofu pri upravljanju škofije in ima pravico postati njegov naslednik
SSKJ²
pomočníški -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na pomočnike: vajenci večkrat opravljajo pomočniška dela
♦ šol. pomočniški izpit do 1962 izpit za pridobitev naslova pomočnik
SSKJ²
pomodrélost -i ž (ẹ́)
lastnost, značilnost pomodrelega: pomodrelost kože
SSKJ²
pomodréti -ím dov. (ẹ́ í)
postati moder: grozdje je že pomodrelo / ustnice so ji pomodrele; pomodreti od jeze; pomodreti v obraz
♦ kem. lakmus pomodri
    pomodrèl in pomodrél -éla -o:
    pomodrele ustnice; obleke vinogradnikov, pomodrele od galice
SSKJ²
pomodrítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od pomodreti ali pomodriti: znak zastrupitve s plinom je pomodritev kože
SSKJ²
pomodríti -ím dov., pomodrèn (ī í)
narediti kaj modro: te tekočine snov pomodrijo; slive so se že pomodrile
SSKJ²
pomodrováti -újem dov. (á ȗ)
krajši čas modrovati: starec je sedel pred hišo in pomodroval o življenju / ekspr. možje so se zbrali in pomodrovali o problemih se pogovorili / pogrebci so v gostilni malo pomodrovali
SSKJ²
pomohamedániti -im dov. (á ȃ)
pomuslimaniti: pomohamedaniti prebivalce
SSKJ²
pomókati -am dov. (ọ̄)
potresti z moko: pomokati prt za valjanje testa; zrezke potolčemo, posolimo, nato pa pomokamo / ko je zelenjava dovolj mehka, jo pomokamo
    pomókan -a -o:
    pomokan prt; hlebčke testa zložimo na pomokano desko
SSKJ²
pomokríti se -ím se dov., pomókril se; pomokrèn (ī í)
knjiž. opraviti malo potrebo: pomokril se je kar na cesti
// izprazniti sečni mehur: od strahu se je pomokril v hlače
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
pomòl -ôla m, mest. ed. tudi pomólu (ȍ ó)
1. utrjen, umetno narejen del pristanišča, ki sega v morje: hiteti na pomol; ob pomolu se zibljejo čolni / pristaniški pomol; pomol za pristajanje čezmorskih ladij / ladjo privezati k pomolu k stebričku na pomolu
2. geogr. del višje ležeče zemeljske površine, ki sega v ravnino, morje, jezero ali v vijugo reke: Dubrovnik leži na pomolu; Ljubljanski grad stoji na pomolu
3. arhit. betonska, lesena konstrukcija, ki moli vodoravno iz zidu: narediti pomol; hiša ima bogato okrašene pomole; obzidan, ograjen, zaprt pomol / ogelni pomol / okno v pomolu
● knjiž. zbrali so se na pomolu pred cerkvijo na ploščadi, pragu; publ. na pomolu so nove senzacije na vidiku
♦ alp. pomol kratka kamnita tvorba, ki moli navadno vodoravno iz stene; anat. vidni pomol skupek živčnih celic v sredini velikih možganov; talamus; šport. odskočni pomol (odskočna) miza; teh. pomol del žerjava s škripcem ali mačkom, ki sega nad delovni prostor
SSKJ²
pomolčáti -ím [pomou̯čati] dov., pomôlči; pomôlčal (á í)
krajši čas molčati: pomolčal je, potem pa spregovoril; za trenutek je pomolčala
SSKJ²
pomôlen -lna -o prid. (ȏ)
nanašajoč se na pomol: pomolne stopnice / pomolna okna
SSKJ²
pomoléti -ím dov., tudi pomôlel (ẹ́ í)
1. priti v položaj, da seže kaj bolj daleč kot sosednje stvari: iz rokavov so pomolele suhe roke / pomladansko cvetje je pomolelo izpod snega
2. pomoliti2, dati: pomoleti jezik iz gobca / pomolel ji je bratovo pismo
SSKJ²
pomolíti1 -mólim dov. (ī ọ́)
rel. krajši čas moliti: pomolil je in šel spat; pomoliti k Bogu / pomoliti za zdravje / pomoliti očenaš zmoliti
SSKJ²
pomolíti2 -ím dov., pomólil (ī í)
1. dati kaj v položaj, da seže bolj daleč kot sosednje stvari: pes je pomolil jezik iz gobca / pomoliti glavo skozi vrata, v sobo; pomolil je noge široko od sebe / pomoliti roko v pozdrav
2. hoteti dati, izročiti kaj, iztegujoč predse: fantu je pomolil denar; pomoliti komu dokumente, odločbo / ekspr. pomoli ji pismo pod nos
● star. pomoliti figo pokazati; ekspr. še nosu nisem pomolila iz hiše sploh nisem šla iz hiše; ekspr. vsak dan ji pomoli pod nos malomarnost očita; če mu prst pomoliš, pa roko z(a)grabi če pokažeš pripravljenost storiti majhno uslugo, zahteva veliko
    pomolívši zastar.:
    poklicala ga je, pomolivši glavo skozi vrata
SSKJ²
pomológ -a m (ọ̑)
strokovnjak za pomologijo: bil je priznan pomolog
SSKJ²
pomologíja -e ž (ȋ)
veda o sadnem drevju in sortah: razvoj pomologije
SSKJ²
pomolóški -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na pomologijo: pomološka raziskovanja / pomološko ime / pomološki vrt vrt, v katerem gojijo sadne rastline, zlasti za študijske in splošno izobraževalne namene
SSKJ²
pomôlsti -môlzem [pomou̯sti] dov. (ó)
1. končati molžo: pomolzla je in odšla iz hleva
2. iztisniti, odvzeti mleko iz vimena: pomolsti koze, krave; ročno, strojno pomolsti
    pomôlzen -a -o:
    pomolzene krave so odgnali na pašo; pomolzeno mleko so oddajali v zadrugo
SSKJ²
pomomljáti -ám dov. (á ȃ)
nav. ekspr. nerazločno, bolj tiho reči, povedati: sedel je za mizo in včasih kaj pomomljal; pomomljala je nekaj po angleško
SSKJ²
pomomljávati -am nedov. (ȃ)
nav. ekspr. v presledkih momljati: hodil je za njo in pomomljaval
SSKJ²
pomòr -ôra m (ȍ ó)
glagolnik od pomoriti: pomor vaščanov; množični pomori med okupacijo / kuga je povzročila pomor živine
● ekspr. množični pomori na cestah prometne nesreče s smrtnim izidom; ekspr. suša je pripeljala lakoto in pomor v deželo je povzročila lakoto in umiranje
SSKJ²
pomôrec tudi pomórec -rca m (ō; ọ̑)
1. kdor plove po morju, zlasti v raziskovalne namene: dogodivščine, odkritja pomorcev
2. knjiž. pomorščak, mornar: pomorci in letalci
SSKJ²
pomoríti -ím dov., pomóril (ī í)
1. drugega za drugim umoriti: sovražniki so pomorili vse vaščane / dihur jim je pomoril vse kokoši
2. povzročiti smrt
a) ljudi: pomoriti ujetnike / lakota in bolezni so pomorile precej ljudi
b) živali: pomoril je že veliko gozdnih živali
// ekspr. uničiti, škoditi čemu: slana je pomorila vse nežne cvete; pren. sovraštvo mu je pomorilo vse druge čute
    pomorjèn -êna -o:
    pomorjeni vaščani; pomorjene cvetlice
SSKJ²
pomôrka tudi pomórka -e ž (ō; ọ̑)
ženska, ki plove po morju, zlasti v raziskovalne namene:
SSKJ²
pomôrski -a -o prid. (ó)
nanašajoč se na morje ali pomorstvo: pomorski prevoz, promet; pomorska plovba; oceanska pomorska pot / pomorska bitka / Grki so pomorski narod; pomorske države / kopenske in pomorske sile / pomorski strokovnjak / pomorska agencija, družba / pomorska akademija, šola / slovar pomorskih izrazov
♦ navt. pomorski strojnik čin v trgovski mornarici za častnika stroja ali nosilec tega čina; pomorska karta karta, ki prikazuje morske površine z označenimi globinami in obalni pas z orientacijsko pomembnimi objekti; pomorska knjižica dokument o strokovni usposobljenosti, nazivu, zdravstvenem stanju pomorščaka, ki je potreben za delo na ladji; pravn. pomorsko pravo pravo, ki ureja pravna razmerja v pomorstvu; voj. pomorska eskadra
SSKJ²
pomôrstvo -a s (ō)
1. dejavnost, ki je v zvezi s plovbo po morju in izkoriščanjem morskega bogastva: delati v pomorstvu; ukvarjati se s pomorstvom / slovensko izrazje za pomorstvo
2. dejavnost, ki je v zvezi z določanjem položaja ladje in njenim vodenjem; navtika: razvoj pomorstva; imeti prakso v pomorstvu
// veda o tem: razprava iz pomorstva
3. ladjevje: potniška ladja argentinskega pomorstva
SSKJ²
pomorščák -a m (á)
1. kdor je zaposlen v pomorstvu: postati pomorščak; narod pomorščakov / radijska oddaja o morju in pomorščakih
2. kdor plove po morju, zlasti v raziskovalne namene: pomorščaki so prispeli na južni tečaj; odkritja pomorščakov
SSKJ²
pomóta -e ž (ọ̑)
1. dejstvo, da dejanje ali stanje ni v skladu s hotenim, nameravanim: poklicali so ga k telefonu, pa je bila pomota; prišlo je do pomote; huda, velika pomota; ekspr. neljuba, očitna, usodna pomota / pri opozarjanju na določeni pomen povedanega da ne bo pomote: govorim v starih dinarjih; kot vljudnostna fraza oprostite, pomota
// nav. ekspr. napaka: ta knjiga ima precej pomot / tiskovna pomota
2. v prislovni rabi izraža, da se dejanje (z)godi brez določenega namena: po pomoti je izpadel zadnji odstavek; po pomoti odpreti pismo / po pomoti vpisan račun
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
pomóten -tna -o prid. (ọ̑)
pravn. storjen, narejen po pomoti: pomotna izjava, navedba
SSKJ²
pomotíti in pomótiti -im dov. (ī ọ́)
knjiž. zmotiti: bali so se ga pomotiti / glasno govorjenje ni pomotilo njegovega spanja / pomotiti komu načrte
    pomotíti se in pomótiti se
    narediti napako, zmotiti se: pomotiti se pri računanju / če sem to rekel, sem se pač pomotil
    ●     knjiž. od vsega hudega se ji je pomotilo zmešalo; knjiž. od udarca se mu je pomotilo v glavi se mu je zvrtelo, je postal omotičen
SSKJ²
pomotnéti -ím dov. (ẹ́ í)
knjiž. postati moten: tekočina pomotni / okno je pomotnelo
SSKJ²
pomótoma prisl. (ọ̑)
po pomoti: ime v članku je pomotoma izpadlo; pomotoma ga je nagovoril z gospodom / pomotoma vpisan račun
SSKJ²
pomožátiti -im dov. (á ȃ)
ekspr. narediti (bolj) možatega, odločnega: vojna doživetja so ga pomožatila
    pomožátiti se 
    postati možat, dorasel: dolgo te že nisem videl in skoraj te ne bi poznal, tako si se pomožatil
SSKJ²
pomóžen -žna -o prid. (ọ́)
ki omogoča, pomaga, da bistveno, glavno navadno bolje deluje: pomožni jezovi; pomožne naprave; astronavta sta krmarila s pomožnima raketama / ta knjiga je pomožni učbenik za študente prvega letnika; izbrisati pomožne črte; prave dolžine daljic določimo na pomožni risbi / ker nima nobene izobrazbe, opravlja le pomožna dela manj zahtevna
// ki začasno prevzame funkcijo, delo česa drugega: pristali so na pomožnem letališču; ker se ni odprlo glavno padalo, so poskušali aktivirati še pomožno / sedel je na pomožnem sedežu; v hotelu so jim za otroka pripravili pomožno ležišče
● materinščina je bila takrat le pomožni jezik za učenje tujih jezikov sredstvo, pripomoček
♦ elektr. pomožna razsvetljava razsvetljava, ki se ob izpadu omrežne napetosti avtomatično preklopi na pomožni energetski vir; jezikosl. pomožni glagol glagol, s katerim se tvorijo časi, nakloni ali načini; pomožni sinonim; navt. pomožna vojna ladja; pomožno jadro; ptt pomožna pošta redna poslovna enota v manjšem kraju, kjer opravljajo le po pogodbi določene vrste poštnih storitev; rel. pomožni škof škof, ki pomaga rednemu škofu pri upravljanju škofije, nima pa nasledstvene pravice; šah. pomožni mat mat pri problemskem šahu, kjer pri izvedbi mata sodeluje tudi tista stran, ki bo matirana; šol. pomožni asistent nekdaj študent, ki pomaga profesorju pri praktičnih vajah; pomožni oddelek razvojni oddelek za podpovprečno razvite učence; žel. pomožni vlak vlak za reševalna dela pri železniških nesrečah
SSKJ²
pomoževáti -újem dov. (á ȗ)
ekspr. krajši čas moško se pogovarjati: rad pomožuje o politiki; pomoževati s sosedi
SSKJ²
pomožíti se -ím se dov., pomóžil se (ī í)
v zvezi z osebo ženskega spola drug za drugim se poročiti: vse njene znanke so se že pomožile
    pomožíti ekspr.
    drugega za drugim dati, oddati v zakon: hčere sta pomožila in sinove poženila / slabo jih je pomožil
SSKJ²
pomóžnik -a m (ọ̄)
jezikosl. glagol, s katerim se tvorijo časi, nakloni ali načini:
SSKJ²
pòmp pômpa in pómp -a m (ȍ ó; ọ̑) pog.
1. živahno, vznemirljivo, razburljivo dogajanje: pomp ob kronanju novega kralja / prevzel ga je pomp sprejema razkošje, sijaj / sprejet je bil z velikim pompom
2. hrup, trušč: njen rojstni dan so proslavili brez pompa; pridrveli so s pompom in ropotom
● pog. okrog te zadeve je novinar naredil precej pompa je veliko, obširno pisal o njej
SSKJ²
pompadúra -e ž (ȗ)
vrečki podobna ženska torbica, navadno iz blaga: iz pompadure je potegnila čipkast robček; svilena, žametna pompadura
SSKJ²
pompadúrica -e ž (ȗ)
manjšalnica od pompadura: kupila ji je pompadurico
SSKJ²
pompadúrka -e ž (ȗ)
knjiž. pompadura: v rokah je nosila pompadurko
SSKJ²
pompadúrski -a -o prid. (ȗ)
nanašajoč se na markizo Pompadour: nosila je pompadurski klobuk / pompadurski stil
SSKJ²
pompejánski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na Pompeje: pompejanske izkopanine
♦ um. pompejanski slog slog stenskega slikarstva, značilen za Pompeje
    pompejánsko prisl.:
    pompejansko rdeča barva temno rjavo rdeča barva
SSKJ²
pompljáti -ám nedov. (á ȃ)
nar. hrupno hoditi: pompljal je po sobi gor in dol, da so ga bili že vsi siti / pompljal je po cesti proti mestu
SSKJ²
pompón -a m (ọ̑)
obl. urejen, povezan okrogel šop niti, trakov za okras: na kapo je prišila velik volnen pompon
SSKJ²
pompózen -zna -o prid. (ọ̑)
knjiž. razkošen, sijajen: priredili so mu pompozen sprejem; njuna poroka je bila zelo pompozna / ogledovali so si staro, pompozno hišo
// veličasten, mogočen: pompozen spomenik / pompozen človek / govoril je s pompoznim glasom
// hrupen, buren1: pompozna reklama
    pompózno prisl.:
    pompozno dekorativna scena
SSKJ²
pompóznost -i ž (ọ̑)
knjiž. lastnost, značilnost pompoznega: pompoznost sprejema / baročna pompoznost hiše / v svoji pompoznosti je mislil, da zna vse jezike sveta
SSKJ²
pomračítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od pomračiti: opazil je pomračitev njenega obraza / pomračitev resnice / pomračitev sonca
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
pomračíti -ím dov., pomráčil (ī í) knjiž.
1. narediti mrko, neprijazno: nove skrbi so mu pomračile obraz; ob slabi novici se je pomračil
2. narediti nejasno, zmedeno: bridkost mu je pomračila duha
● knjiž. um se mu je pomračil postal je duševno bolan
    pomračíti se 
    postati mračen, temen: nebo se je pomračilo / luna se je pomračila; brezoseb. pomračilo se je zmračilo se je
    pomračèn -êna -o:
    pomračen spomin; sonce bo deloma pomračeno
SSKJ²
pomračník -a m (í)
nar. tolminsko netopir: po votlini so letali pomračniki
SSKJ²
pomrák -a m (ȃ)
star. mrak: pomrak je že / zaradi pomraka ni dobro razločil postave
SSKJ²
pomrčína -e ž (í)
zastar. mrak, somrak: v pomrčini se je priplazil do sovražnika / iz pomrčine se nejasno kažejo beli zidovi
SSKJ²
pomŕdati -am dov. (ȓ)
nekoliko premakniti ustnice narazen in skupaj: zajec je pomrdal, nato pa se je skril v kot / ekspr. pomrdati z ustnicami / zadovoljno je pomrdal z obrazom
SSKJ²
pomŕdniti -em dov. (ŕ ȓ)
1. nekoliko premakniti ustnice narazen in skupaj: zajec je pomrdnil / ekspr. pomrdnil je z ustnicami in odšel
2. ekspr. s takim premikanjem ustnic pokazati, izraziti odklonilen odnos do česa: pomrdnila je nad novico, ki so ji jo povedali
SSKJ²
pomréniti -im dov. (ẹ́ ẹ̑)
pokriti z mreno: smetana je pomrenila kavo; površina reke se je zaradi mraza pomrenila / nebo se je pomrenilo; brezoseb. pomrenilo se je, dež bo
SSKJ²
pomréti -mrèm tudi -mŕjem stil. -mrjèm dov., pomŕl (ẹ́ ȅ, ŕ, ȅ)
drug za drugim umreti: njegovi vrstniki so pomrli; pri tej hiši so vsi pomrli / bratje so mu drug za drugim pomrli / interniranci so pomrli od lakote umrli
SSKJ²
pomrkávati -am nedov. (ȃ)
knjiž. postajati mračen, temen; mračiti se: nebo je začelo pomrkavati
SSKJ²
pomŕkniti -em dov. (ŕ ȓ)
knjiž. postati mrk, nerazpoložen: pripovedovalec je pomrknil in utihnil / obraz mu je pomrknil, ko je slišal novico
● knjiž. mesec se je skril za oblak in dolina je pomrknila postala mračna, temna
SSKJ²
pomrmráti -ám dov. (á ȃ)
mrmraje reči, povedati: saj bo prišla, je pomrmral sam sebi / pomrmrati nad otroki pogodrnjati
SSKJ²
pomrmrávati -am nedov. (ȃ)
v presledkih mrmrati: hodil je za njim in pomrmraval
SSKJ²
pomŕzel -zla -o [pomərzəu̯] prid. (ŕ)
zmrznjen na površini: na pomrzlem snegu mu je spodrsnilo / pomrzla cesta
SSKJ²
pomŕzniti -em dov. (ŕ ȓ)
zmrzniti na površini: sneg je pomrznil; ceste so pomrznile / od mraza so mu ušesa pomrznila
// zaradi mraza se poškodovati, uničiti: bali so se, da bi oljka ne pomrznila
● star. kri ji je pomrznila (v žilah) zastala, zledenela; star. pomrznilo ga je po telesu zazeblo
    pomŕznjen -a -o:
    pomrznjen sneg; tla so pomrznjena
SSKJ²
pomrzováti -újem nedov. (á ȗ)
zmrzovati na površini: sneg že pomrzuje; brezoseb. že zgodaj pred mrakom je pomrzovalo
SSKJ²
pomúčiti -im dov. (ú ȗ)
krajši čas mučiti: s tem problemom je hotel malo pomučiti dijake; naj se pomuči z delom, da ga bo pozneje znal ceniti / nekoliko se je pomučil z nalogo, a jo je le naredil
SSKJ²
pomúda -e ž (ȗ) zastar.
1. postanek1: voznik je predlagal kratko pomudo; vlak je imel na tej postaji daljšo pomudo
2. v zvezi brez pomude brez obotavljanja: brez pomude narediti, oditi
SSKJ²
pomudíti se -ím se dov., pomúdil se; pomujèn tudi pomudèn (ī í)
1. v zvezi s s, z porabiti čas za kaj, kar je ovira pri določenem delu: mati se je pomudila z otrokom, namesto da bi kuhala; ekspr. niti minute se ne morem pomuditi z vami
2. s prislovnim določilom izraža krajšo navzočnost koga na določenem mestu: na potovanju po Sloveniji se je pomudil v našem mestu; nikjer se ni smel pomuditi, če je hotel priti pravočasno na vlak / z oslabljenim pomenom: pri nas se je pomudila le nekaj dni je bila; z mislimi se je pomudil pri domačih mislil je nanje
3. publ. krajši čas obravnavati: pomuditi se moramo še ob dveh vprašanjih
SSKJ²
pomújati se1 -am se dov. (ȗ)
ekspr. potruditi se: pri nalogi se je premalo pomujal / kljub slabemu počutju se je pomujal in odšel v službo
SSKJ²
pomújati se2 -am se nedov. (ú)
knjiž. večkrat se muditi, zadrževati: rad se je pomujal pri babici
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
pomúliti -im dov., pomulíla tudi pomúlila (ú ū)
z gobcem potrgati in pojesti: travo je pomulila živina; pomuliti rastje ob poti
    pomúliti se nar.
    naskrivaj, neopazno oditi: fant se je pomulil skozi vrata
    pomúljen -a -o:
    pomuljena trava
    ●     pomuljen človek potuhnjen, hinavski
SSKJ²
pomúrski -a -o prid. (ȗ)
nanašajoč se na Pomurje: pomurske vasi
♦ vet. pomursko govedo govedo svetlo rumenkaste ali sive barve
SSKJ²
pomuslimániti -im dov. (ā ȃ)
narediti kaj muslimansko: pomuslimaniti prebivalce
SSKJ²
pomutacíjski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na čas po mutaciji: pomutacijska doba
♦ glasb. pomutacijski zbor zbor iz glasov otrok, ki so že mutirali
SSKJ²
pomúzati se -am se dov. (ū)
1. s prikritim smehom, z določenim izrazom pokazati hudomušen odnos do česa: ob tej novici se je pomuzal
2. nar. podrgniti se: pes se je pomuzal ob dekličino koleno
SSKJ²
pomúzniti se -em se dov. (ú ȗ)
ekspr. naskrivaj, neopazno oditi: kmalu se je pomuznil iz sobe; stekla je in se pomuznila v klet / ošteli so ga, ker se je kar pomuznil skril, izginil
● ob tej novici se je pomuznil namuznil; nar. prerešetan od krogel se je pomuznil na tla je omahnil, padel
SSKJ²
póna -e ž (ọ̑)
jezikosl. obrazilo ali njegov del, ki stoji pred ali za podstavo tvorjene besede ali povezuje podstavna dela zložene besede: med pone prištevamo predpone, pripone in medpone
SSKJ²
ponagájati tudi ponagajáti -am, tudi ponagájati -am dov. (á á á; á)
nekoliko nagajati: rad ji ponagaja s tem, da jo vleče za kite / ekspr. ponagajali so mu s sosedovo hčerko pošalili so se, ker jo ima rad, ker ga ima rada / ekspr. hotel je postaviti ograjo okrog vrta, pa mu je sosed ponagajal; vreme jim je ponagajalo / ekspr. avtomobil mi je malo ponagajal in ni hotel vžgati
SSKJ²
pònaglásen -sna -o prid. (ȍ-ā)
jezikosl. ki je po naglasu: ponaglasni samoglasnik / ponaglasni zlog
SSKJ²
ponàjveč tudi ponájveč in ponàjvèč tudi ponájvèč člen. (ȁ; ȃ; ȁ-ȅ; ȃ-ȅ)
knjiž. večinoma, po večini: ponajveč zahaja v kavarno; v teh krajih je dosti rokodelcev, ponajveč zidarjev
SSKJ²
ponàjvečkrat tudi ponájvečkrat in ponàjvèčkrat tudi ponájvèčkrat člen. (ȁ; ȃ; ȁ-ȅ; ȃ-ȅ)
knjiž. večinoma, po večini: take stavbe se ponajvečkrat podrejo
SSKJ²
pònapóleonski tudi pònapoleónski -a -o prid. (ȍ-ọ̑; ȍ-ọ̑)
nanašajoč se na čas po Napoleonu: ponapoleonska družba / ponapoleonska doba
SSKJ²
ponarédba -e ž (ẹ̑)
1. glagolnik od ponarediti: ponaredba podpisa, žiga / spretna ponaredba slike / ponaredba resnice
2. kar je ponarejeno: ta pesem je ponaredba v ljudskem stilu; izdelke so vrnili, ker so bili ponaredbe
SSKJ²
ponarédek -dka m (ẹ̑)
kar je ponarejeno: odkrivati ponaredke; ponaredek dokumenta, ključa; svoje kipe je nesel k prodajalcu ponaredkov
SSKJ²
ponaredítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od ponarediti: bil je obsojen zaradi ponareditve podpisa
SSKJ²
ponaredíti -ím dov., ponarédil (ī í)
1. natančno posneti kaj z namenom goljufanja: zaprli so ga, ker je ponaredil več bankovcev; ponarediti opravičilo, spričevalo
// narediti kaj čemu tako podobno, da vzbuja vtis pravega: zelo dobro je znal ponarediti razne cvetove; ponarediti ključ; ker je trta slabo rodila, je to leto vino ponaredil / hotel je ponarediti veselje, da domači ne bi bili v skrbeh
2. narediti drugačno: za pusta si je ponaredil nos; ponaredil se je, da ga ne bi spoznali
// prikazati kaj drugače, kakor je: ponaredili so volilne rezultate; ni hotel ponarediti dejstev
    ponarejèn -êna -o:
    ponarejen denar, dragulj; potovati s ponarejenimi dokumenti; ponarejen ključ; ponarejeno vino
    ♦     lit. ponarejeni spondej trohej s cezuro, ki se navadno uporablja namesto tretjega daktila v slovenskem (prevodnem) heksametru; prisl.: ponarejeno se je zdrznil; govoril je s ponarejeno spoštljivim glasom
SSKJ²
ponaredljív -a -o prid. (ī í)
ki se da ponarediti: ponaredljive oblike; težko ponaredljiv dokument
SSKJ²
ponarejálec -lca [ponarejau̯ca in ponarejalca] m (ȃ)
star. ponarejevalec: ponarejalec denarja
SSKJ²
ponarêjanje -a s (é)
glagolnik od ponarejati: ponarejanje kovanega denarja / ponarejanje zgodovine
SSKJ²
ponarêjati -am nedov. (é)
1. natančno posnemati kaj z namenom goljufanja: več let je ponarejal denar, dokumente; v šoli ponareja očetove podpise
// delati kaj čemu tako podobno, da vzbuja vtis pravega: znal je spretno ponarejati kipe; ponarejati vino
2. prikazovati kaj drugače, kakor je: ponarejati rezultate tekmovanja / ponarejati resnico; ima bujno domišljijo, zato kar naprej ponareja dejstva
    ponarêjati se 
    pretvarjati se: zakaj se ponarejaš; ponareja se, da jo ima rad
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
ponarêjek -jka m (ȇ)
ponaredek: prodajati ponarejke; preproge niso bile perzijske, ampak le spretni ponarejki
SSKJ²
ponarejênost -i ž (é)
lastnost ponarejenega: ponarejenost dokumentov / ponarejenost volilnih rezultatov / jezila ga je ponarejenost njenega vedenja
SSKJ²
ponarejeválec -lca [ponarejevau̯ca tudi ponarejevalca] m (ȃ)
kdor kaj ponareja: ponarejevalec denarja, menic, srečk / služba za boj proti ponarejevalcem vina
SSKJ²
ponarejeválnica -e ž (ȃ)
prostor, v katerem se kaj ponareja: ponarejevalnica denarja / ponarejevalnica kipov, slik
SSKJ²
ponarejeválski -a -o [ponarejevau̯ski tudi ponarejevalski] prid. (ȃ)
nanašajoč se na ponarejevalce ali ponarejanje: ponarejevalska delavnica / zaprli so ga zaradi njegove ponarejevalske dejavnosti
SSKJ²
ponarodéti -ím dov. (ẹ́ í)
navadno v zvezi s pesem postati tak, da se zlasti v péti obliki širi, ohranja in pri tem bolj ali manj spreminja: njegova pesem je z melodijo vred ponarodela
    ponarodèl in ponarodél -éla -o:
    ponarodele pesmi; sam.: na sporedu so narodne in ponarodele
SSKJ²
ponarodévati -am nedov. (ẹ́)
navadno v zvezi s pesem postajati tak, da se zlasti v péti obliki širi, ohranja in pri tem bolj ali manj spreminja: njegova pesem že ponarodeva
SSKJ²
ponastavítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od ponastaviti: ponastavitev gesla; gumb, tipka za ponastavitev na tovarniške nastavitve / popolna ponastavitev sistema
SSKJ²
ponastáviti -im dov. (á ȃ)
nastaviti na začetne vrednosti: ponastaviti geslo; ponastaviti nastavitve na tovarniške
SSKJ²
ponastávljanje -a s (á)
glagolnik od ponastavljati: ročno ponastavljanje orodne vrstice; postopek ponastavljanja gesla
SSKJ²
ponastávljati -am nedov. (á)
nastavljati na začetne vrednosti: gesla lahko ponastavljajo uporabniki sami / program se ponastavlja samodejno
SSKJ²
ponáša -e ž (ȃ)
zastar. vedenje2, obnašanje: njegova ponaša je naravna, živahna / po ponaši je bolj podoben učencu kot učitelju
SSKJ²
ponášanje -a s (ȃ)
glagolnik od ponašati se: ponašanje z junaštvom, konjem; samohvala in ponašanje / bil je priljubljen zaradi prijaznega, uglajenega ponašanja
SSKJ²
ponášati se -am se nedov. (ȃ)
1. navadno v zvezi s s, z z govorjenjem ali vedenjem izražati zadovoljstvo zaradi svojih pozitivnih lastnosti, uspehov, ugodnega stanja: ponašati se z bogastvom, junaštvom, lepoto, znanjem; rad se ponaša s svojimi otroki; ponašati se z uspehom na olimpijadi; ponaša se, da je prišla prva na Triglav / s takim pesnikom se narod lahko ponaša
2. z oslabljenim pomenom, v zvezi s s, z izraža, da kdo ima to, kar nakazuje določilo: naša ekipa se ponaša z drugim mestom na svetu; ponašal se je s pristno francoskim naglasom / ta reforma se ne more ponašati z doslednostjo / ekspr. hribi se ponašajo s starimi gradovi in razvalinami
3. zastar. vesti se, obnašati se: ne zna se ponašati; nespodobno, prijazno se ponašati
4. zastar. uspevati: nekatere vrste sadja se pri nas dobro ponašajo
    ponášati nar. gorenjsko
    pomagati nositi: ponašal ji je jerbas; spremljala je moža in mu ponašala prtljago
SSKJ²
ponašítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od ponašiti: ponašitev tujega imena / ponašitev igre je dramatiku zelo uspela / ponašitev Molièrovih komedij
SSKJ²
ponášiti -im dov. (á ȃ)
1. nav. ekspr. narediti kaj naše, domače: ponašiti tuje ime / pisatelj je igro tako ponašil, da so jo gledalci sprejeli za svojo
2. knjiž. prevesti (v materni jezik): ponašil je precej latinskih besedil
SSKJ²
ponatís -a m (ȋ)
1. glagolnik od ponatisniti: ponatis članka, knjige; ponatis prejšnje izdaje
2. ponovni natis, ponovna izdaja: dopolnjeni, nespremenjeni ponatis / povest je izšla v ponatisu / kot del kolofona ponatis prepovedan
SSKJ²
ponatísk -a m (ȋ)
knjiž. ponatis: prepovedati ponatisk / v tej knjigi je povest izšla v ponatisku
SSKJ²
ponatiskovánje -a s (ȃ)
glagolnik od ponatiskovati: ukvarjati se s ponatiskovanjem starih besedil / ponatiskovanje slik
SSKJ²
ponatiskováti -újem nedov. (á ȗ)
ponovno tiskati: ponatiskovati slovnice / njegove skladbe so ponatiskovali več sto let
// ponovno objavljati: v svoji reviji ponatiskujejo odlomke najboljših del
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
ponatísniti -em dov. (í ȋ)
ponovno natisniti: ponatisniti knjigo; celotne razprave ne moremo ponatisniti
// ponovno objaviti: najlepše črtice so ponatisnili v posebni izdaji / ponatisniti karikaturo iz tujega časopisa
    ponatísnjen -a -o:
    knjiga je bila večkrat ponatisnjena
SSKJ²
ponavádi in po navádi člen. (ȃ)
1. izraža ustaljenost dogajanja zaradi pogostnega pojavljanja: ponavadi sedi na tej klopci; bil je že ponavadi malo neresen; spet laže kot ponavadi
2. izraža značilnost česa zaradi pogostnega pojavljanja: za rano ostane ponavadi brazgotina; v mestih so ulice ponavadi asfaltirane / nebo je v pozni jeseni ponavadi megleno; prim. navada
SSKJ²
ponavljáč -a m (á)
učenec, ki ponavlja razred; ponavljavec: v razredu je nekaj ponavljačev
SSKJ²
ponavljáj -a m (ȃ)
glasb. znak za ponavljanje skladbe ali dela skladbe:
SSKJ²
ponavljalec gl. ponavljavec
SSKJ²
ponavljálen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na ponavljanje: ponavljalne vaje / ponavljalni znak; njegov slog je ritmično razgiban in poln ponavljalnih figur
♦ jezikosl. ponavljalni glagol glagol, ki izraža ponavljajoče se dejanje; šol. ponavljalni izpit popravni izpit; ponavljalna šola do 1929 obvezna šola za učence od dvanajstega do petnajstega leta s skrajšanim učnim programom
SSKJ²
ponavljalka gl. ponavljavka
SSKJ²
ponávljanje -a s (á)
glagolnik od ponavljati: enakomerno, večkratno ponavljanje istih gibov / ponavljanje besed, stavkov, številk / ponavljanje učne snovi / ponavljanje potresnih sunkov
SSKJ²
ponávljati -am nedov. (á)
1. delati kaj še enkrat po čem drugem iste vrste: ponavljati gibe; ponavljati radijsko oddajo; večkrat ponavljati postopek
// govoriti, pripovedovati kaj še enkrat po čem drugem iste vrste: ponavljati besede, stavke, vprašanja; o tem sem že večkrat govoril in ne bi rad ponavljal / dov. ponavljam: bodite točni
2. ped. v mislih obnavljati ali govoriti učno snov za boljše obvladanje: ponavljati lekcijo; doma je ponavljal snov, ki so jo predelali v šoli
♦ šol. zaradi nezadostnega uspeha obiskovati še enkrat isti razred
    ponávljati se 
    nastopati, dogajati se še enkrat po čem drugem iste vrste: s to glagolsko obliko izražamo dejanje, ki se ponavlja; izgredi se ponavljajo; potresni sunki se lahko ponavljajo dalj časa; periodično se ponavljati
    ●     pisatelj se je začel ponavljati piše o istem, kot je že pisal, navadno manj kvalitetno; ekspr. že spet se ponavlja ista pesem že spet se dogaja isto, navadno kaj neprijetnega
    ponavljáje :
    glasno ponavljaje pesem, je hodil po sobi
    ponavljajóč -a -e:
    smehljal se je, ponavljajoč njene besede; ponavljajoči se prizori; ponavljajoče se dejanje
    ponávljan -a -o:
    dan za dnem ponavljani očitki; pogosto ponavljane misli
SSKJ²
ponavljávec -vca in ponavljálec -lca [ponau̯ljau̯ca] m (ȃ)
1. učenec, ki ponavlja razred: v prvem razredu je precej ponavljavcev; število ponavljavcev je padlo
2. kdor kaj ponavlja: plezalna pot je za ponavljavce lažja; ponavljavci političnih gesel
SSKJ²
ponavljávka in ponavljálka -e [ponau̯ljau̯ka] ž (ȃ)
1. učenka, ki ponavlja razred: v razredu je nekaj ponavljavk
2. ženska, ki kaj ponavlja: ponavljavka tujih modrosti
♦ adm. tipka na računskem stroju, ki omogoča množenje
SSKJ²
ponazarjálen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na ponazarjanje: ponazarjalni primer; ponazarjalno gradivo
SSKJ²
ponazárjanje -a s (á)
glagolnik od ponazarjati: ponazarjanje zgodovinskih dogodkov s slikami / plesno ponazarjanje vsakdanjih opravil / ponazarjanje vesoljstva
SSKJ²
ponazárjati -am nedov. (á)
delati, da kaj zaradi svoje nazornosti pripomore k boljšemu razumevanju obravnavanega: z risbami ponazarjati dogodke okrog sebe; večji del filma ponazarja spomine na njegovo mladost / ples ponazarja gibanje medvedov; prihod deklet ponazarja skladatelj s kolom / fotografije ponazarjajo znane igralce prikazujejo
SSKJ²
ponazorílen -lna -o prid. (ȋ)
s katerim se ponazori: v knjigi je mnogo ponazorilnih slik in risb; ponazorilna učila
SSKJ²
ponazorílo -a s (í)
kar zaradi svoje nazornosti pripomore k boljšemu razumevanju obravnavanega: uporabljati ponazorila pri pouku; besedilo so opremili s ponazorili / v ponazorilo, za ponazorilo navedimo naslednje številke
SSKJ²
ponazorítev -tve ž (ȋ)
1. kar zaradi svoje nazornosti pripomore k boljšemu razumevanju obravnavanega: kartografska ponazoritev zemeljske površine; poročilu je dodana tudi grafična ponazoritev rasti proizvodnje
2. glagolnik od ponazoriti: ponazoritev besedila s slikami / v ponazoritev, za ponazoritev navajam nekaj številk
SSKJ²
ponazoríti -ím dov., ponazóril (ī í)
narediti, da kaj zaradi svoje nazornosti pripomore k boljšemu razumevanju obravnavanega: s temi številkami ponazoriti stanje v gospodarstvu; vsa pravila je ponazoril s primeri / skladatelj je v skladbi čudovito ponazoril tek potočka čez brzice; z gibi in glasovi so otroci ponazorili prihajanje pomladi
    ponazorjèn -êna -o:
    na sliki je ponazorjeno delovanje stroja; grafično ponazorjeni rezultati
SSKJ²
ponazorítven -a -o (ȋ)
pridevnik od ponazoritev: ponazoritvena risba
SSKJ²
ponazoroválen -lna -o prid. (ȃ)
s katerim se ponazarja: ponazorovalni primeri; ponazorovalna sredstva
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
ponazorováti -újem nedov. (á ȗ)
delati, da kaj zaradi svoje nazornosti pripomore k boljšemu razumevanju obravnavanega: omenjeno razdelitev ponazoruje še razpredelnica / metafore ponazorujejo pesnikova doživetja / pripovedovanje je spremljal s kretnjami rok, kakor da ponazoruje besede
SSKJ²
Póncij -a m (ọ́)
star., v zvezi hoditi od Poncija do Pilata poskušati urediti kako stvar v najrazličnejših uradih, pri najrazličnejših odgovornih ljudeh: hodil je od Poncija do Pilata, pa ni nič dosegel
SSKJ²
pónčo -a m (ọ̑)
v indijanskem okolju vrhnje oblačilo iz enega kosa blaga z odprtino za glavo: Indijanec se je zavil v pončo
♦ obl. po ponču posneto oblačilo
SSKJ²
pónd -a m (ọ̑)
fiz. enota za merjenje sile, približno stotina newtona:
SSKJ²
pónder -ja m (ọ́)
mat. vrednost, navadno večja, ki se da določenemu členu celote v odnosu do drugih členov iste celote: določiti ponder / pomnožiti z izbranim ponderjem
SSKJ²
ponderírati -am nedov. in dov. (ȋ)
mat. računati povprečno vrednost z upoštevanjem ponderjev: ponderirati aritmetično sredino / ponderirati indeks cen; pren., publ. zahteve v pravilnikih različno ponderirati
SSKJ²
pondírek -rka m (ȋ)
zool. ponirek: pondirki so se živahno potapljali in lovili ribe
SSKJ²
ponečéditi -im dov. (ẹ́ ẹ̄)
ekspr. umazati, ponesnažiti: ponečediti tla
// star. z iztrebljanjem umazati: golobi so mu ponečedili obleko
    ponečéditi se 
    iztrebiti se: bolnik se je ponečedil; ponečediti se v hlače
    ponečéden in ponečêjen -a -o:
    od muh ponečedena izložba
SSKJ²
ponečêjati -am nedov. (é)
star. mazati, onesnaževati: ponečejati tla z blatnimi čevlji
    ponečêjati se 
    iztrebljati se: bolnik se ponečeja v posteljo
SSKJ²
ponedéljek -jka m (ẹ̑)
prvi dan v tednu: danes je ponedeljek; sestanek bo v ponedeljek, 18. marca / pevske vaje so imeli ob ponedeljkih; izpit je imel zadnji ponedeljek v mesecu
● ekspr. mačkast, mačkov ponedeljek ponedeljek, ko se kdo slabo počuti, je slabo razpoložen, navadno po nezmernem uživanju alkohola; plavi ponedeljek ponedeljek, ko delavec neupravičeno izostane z dela
SSKJ²
ponedéljkar -ja m (ẹ̑) nekdaj
človek, ki ob ponedeljkih neupravičeno izostaja z dela: ponedeljkarji zelo ovirajo napredek proizvodnje
SSKJ²
ponedéljkarski -a -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na ponedeljkarje: ponedeljkarsko ravnanje, razpoloženje
SSKJ²
ponedéljkov -a -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na ponedeljek: najbolj dolgočasni so se ji zdeli ponedeljkovi večeri; ponedeljkove kopeli / na ponedeljkovem občnem zboru so sklenili mnogo pomembnih stvari
● ekspr. danes sem ves ponedeljkov se slabo počutim, sem slabo razpoložen
SSKJ²
ponedeljkováti -újem nedov. (á ȗ) nekdaj
1. neupravičeno izostajati z dela, navadno ob ponedeljkih: v službi ga niso marali, ker je ponedeljkoval
2. slabo se počutiti, biti slabo razpoložen, navadno po nezmernem uživanju alkohola: nasproti mu je prišel človek, ki se mu je poznalo, da ponedeljkuje
SSKJ²
ponedéljski -a -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na ponedeljek: ponedeljska izdaja časopisa / ponedeljsko razpoloženje
● ekspr. bil je ves ponedeljski slabo se je počutil, bil je slabo razpoložen
SSKJ²
ponéhati -am dov. (ẹ̑)
1. izraža konec obstajanja: vročina zunaj je ponehala / bolečine so ponehale
2. star. nehati1, prenehati: ponehati plačevati / žal je ta navada ponehala
● star. niti za novčič ni ponehal ni popustil
SSKJ²
ponehávati -am nedov. (ȃ)
1. izraža približevanje koncu obstajanja: dež je ponehaval; vročina ponehava / bolečine ponehavajo / takrat je pomen njegove igre že ponehaval
2. star. nehavati, prenehavati: počasi je ponehavala jokati
SSKJ²
ponehováti -újem nedov. (á ȗ)
1. izraža približevanje koncu obstajanja: dež ponehuje / bolečina ponehuje / raba teh izrazov ponehuje se manjša
2. star. nehovati, prenehovati: vedno bolj je ponehoval misliti nase
SSKJ²
poneizmériti -im dov. (ẹ́ ẹ̑)
knjiž. zelo povečati: njeno pismo mu je poneizmerilo bolečino
SSKJ²
ponekjé prisl. (ẹ̄)
knjiž. ponekod: markacije so ponekje že komaj vidne
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
ponekód prisl. (ọ̄)
na nekaterih mestih, po nekaterih krajih: ponekod že presajajo tkivo s človeka na človeka; sneg se udira ponekod do kolen / ponekod imajo v tovarnah samo dnevno delo
SSKJ²
ponemáriti -im dov. (á ȃ)
ekspr. z iztrebljanjem umazati: v kotu je ležala steklenička, ki so jo muhe ponemarile
    ponemáriti se 
    iztrebiti se: otrok se je ponemaril v hlače
SSKJ²
ponémčenec -nca m (ẹ̑)
kdor je ponemčen: Nemci in ponemčenci
SSKJ²
ponémčenje -a s (ẹ̑)
glagolnik od ponemčiti: načrt za ponemčenje koroških Slovencev
SSKJ²
ponemčeválec -lca [ponemčevau̯ca tudi ponemčevalca] m (ȃ)
kdor ponemčuje: ponemčevalci koroških Slovencev
SSKJ²
ponemčeválen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na ponemčevanje: ponemčevalne metode / ponemčevalna organizacija
SSKJ²
ponemčeválnica -e ž (ȃ)
ekspr. ustanova, navadno šola, ki pospešuje ponemčevanje: osnovne šole so bile prave ponemčevalnice
SSKJ²
ponemčevánje -a s (ȃ)
glagolnik od ponemčevati: odpor proti naraščajočemu ponemčevanju
SSKJ²
ponemčeváti -újem nedov. (á ȗ)
delati kaj nemško: ponemčevati obmejne prebivalce / ponemčevati slovenske vasi
SSKJ²
ponémčiti -im dov. (ẹ́ ẹ̑)
1. narediti kaj nemško: ponemčiti priseljence; veliko se jih je ponemčilo / Nemci so si prizadevali ponemčiti Štajersko
2. knjiž. prevesti v nemški jezik: nekaj pesmi je sam ponemčil
    ponémčen -a -o:
    ponemčeni Čeh; mesto je že skoraj ponemčeno
SSKJ²
ponemčúriti -im dov. (ú ȗ)
slabš. ponemčiti: take ljudi so z lahkoto ponemčurili; kot uradnik se je ponemčuril
SSKJ²
ponergáti -ám dov. (á ȃ)
nav. slabš. z nenaklonjenim, jeznim govorjenjem izraziti nezadovoljstvo, nesoglasje: ne zamerijo mu, če ponerga nad njimi / malo je ponergal
SSKJ²
ponesnážiti -im dov. (á ȃ)
ekspr. z iztrebljanjem umazati: muhe so ponesnažile sliko; ponesnažiti posteljo
● ponesnažiti tla umazati
    ponesnážiti se 
    iztrebiti se: pes se je ponesnažil v sobi
    ponesnážen -a -o:
    ponesnažena obleka; vse je ponesnaženo od muh
SSKJ²
ponesréčenčev -a -o (ẹ̑)
pridevnik od ponesrečenec: ponesrečenčeva obleka; ponesrečenčevo stanje
SSKJ²
ponesréčenec -nca m (ẹ̑)
kdor se ponesreči: pomagati ponesrečencu; pripeljati ponesrečenca v bolnišnico; seznam ponesrečencev
SSKJ²
ponesréčenka -e ž (ẹ̑)
ženska, ki se ponesreči: ponesrečenko so odpeljali v bolnišnico
SSKJ²
ponesréčenost -i ž (ẹ̑)
značilnost ponesrečenega: ponesrečenost načrta
SSKJ²
ponesréčiti se -im se dov. (ẹ́ ẹ̑)
1. poškodovati se, umreti v nesreči: pri trčenju se je motorist ponesrečil; ponesrečiti se pri delu, v planinah, v rudniku, z avtomobilom; smrtno se ponesrečiti / takoj po vzletu se je letalo ponesrečilo
2. ne dati (pričakovanega) uspeha, rezultata: načrt se je ponesrečil; vse se ji je ponesrečilo / primerjava se mu je ponesrečila
    ponesréčen -a -o
    1. deležnik od ponesrečiti se: ponesrečen načrt; reševanje ponesrečenih rudarjev; ponesrečen vlak
    2. ekspr., s širokim pomenskim obsegom slab, neprimeren: imeti ponesrečen plašč / ponesrečen izraz za kak pojem; ta primerjava je ponesrečena
SSKJ²
ponêsti -nêsem dov., ponésel ponêsla; ponesèn tudi ponešèn (é) nav. ekspr.
1. s prislovnim določilom narediti, da pride kaj na določeno mesto: raketa je ponesla satelit v vesolje / ladja jih je ponesla čez morje / knjiž.: ponesti roko pred obraz dati; ponesti si robec pred usta / ponesti venec na grob odnesti; knjiž. ponesi pismo na pošto nesi; pren. v Ameriko bo ponesel lep spomin na domače kraje
2. navadno v zvezi z ime, slava razširiti, razglasiti2: taki ljudje so ponesli ime Slovenije po svetu; naši nogometaši so ponesli slavo slovenskega športa v svet
3. povzročiti občutek obstajanja, nahajanja tam, kot izraža določilo: ta melodija ga vselej ponese v pomladno jutro na morju; spomini so ga ponesli v domači kraj
● ekspr. šel bom, kamor me noge ponesejo brez naprej določenega cilja; nar. gorenjsko nikogar nima, da bi ji ponesel jerbas pomagal nesti; evfem. kmalu me ponesejo na pokopališče kmalu bom umrl
    ponêsti se zastar.
    1. biti ponosen: ponese se s svojo zmago / pošten fant je, se je ponesla mati ponosno rekla, povedala
    2. obnesti se: naprava se dobro ponese / kako se je ponesel kako je delal
SSKJ²
poneúmiti -im dov. (ú ȗ)
nav. ekspr. povzročiti, da postane kdo neumen, omejen: denar, uspeh ga je poneumil; ker bere same stripe in kriminalke, se je poneumil
    poneúmljen -a -o:
    poneumljeni bralci; živel je v poneumljenem okolju
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
poneúmljanje -a s (ú)
glagolnik od poneumljati: to je pravo poneumljanje ljudi; slaba literatura pomaga pri poneumljanju mladine; boj proti poneumljanju množic
SSKJ²
poneúmljati -am nedov. (ú)
nav. ekspr. povzročati, da postane kdo neumen, omejen: nekateri filmi poneumljajo mladino; ob teh oddajah, predstavah se gledalci poneumljajo
    poneumljajóč -a -e:
    poneumljajoča vsebina filma; poneumljajoče ponavljanje enostavnih delovnih operacij
SSKJ²
poneúmljenost -i ž (ȗ)
nav. ekspr. lastnost, značilnost poneumljenega človeka: to lahko pripelje do množične poneumljenosti
SSKJ²
poneumljeválen -lna -o prid. (ȃ)
nav. ekspr. ki poneumlja: taka literatura lahko postane poneumljevalno sredstvo za mladino
SSKJ²
poneúmniti -im dov. (ú ȗ) nav. ekspr.
1. povzročiti, da postane kdo neumen, omejen: taka vzgoja je ljudstvo poneumnila in poplitvila; ko se boste poneumnili, bo prepozno / ne tepite ga po glavi, saj ga boste čisto poneumnili
2. nepreh. postati neumen, omejen: poneumnili so od branja slabe literature
    poneúmnjen -a -o:
    bil je že skoraj popolnoma poneumnjen starec; ves dan je že poslušal ta poneumnjeni, neresni živžav okrog sebe; prisl.: poneumnjeno gledati
SSKJ²
poneúmnjenost -i ž (ȗ)
nav. ekspr. lastnost, značilnost poneumnjenega človeka: nikjer ni opazil toliko vraževernosti in poneumnjenosti kot pri njih; izrabljali so njegovo poneumnjenost
SSKJ²
poneumnjeválen -lna -o prid. (ȃ)
nav. ekspr. ki poneumnjuje: poneumnjevalne knjige, metode
SSKJ²
poneumnjevánje -a s (ȃ)
glagolnik od poneumnjevati: sistematično poneumnjevanje množic; to je sredstvo za poneumnjevanje človeka
SSKJ²
poneumnjeváti -újem nedov. (á ȗ)
nav. ekspr. povzročati, da postane kdo neumen, omejen: nekatere revije človeka poneumnjujejo
SSKJ²
pônev tudi pônva -nve ž, rod. mn. pônev (ó)
1. nizka okrogla posoda za pečenje, cvrenje, navadno z dolgim ročajem: peči v ponvi; ponev z mastjo / zliti na žgance celo ponev vsebino take posode
2. okrogla, višja posoda za prenašanje, hranjenje žerjavice, zlasti pri verskih obredih: dati ponev v kadilnico; vihteti ponev z žerjavico
♦ metal. livarska ponev manjša posoda za prenašanje tekoče kovine; livarski lonec; teh. prekucna ponev električna, plinska kuhinjska naprava z vrtljivo nagibno posodo za dušenje, kuhanje
SSKJ²
ponevédoma prisl. (ẹ̄) star.
1. ne da bi se zavedal, nevede: ponevedoma je zaprla otroka v sobo; vedoma ali ponevedoma precenjevati težave / v obravnavi se je ponevedoma zabrisalo bistvo vprašanja neopazno
2. ne namenoma, nehote: ponevedoma povzročiti nesrečo; nisem se zadel nalašč, ampak ponevedoma / ponevedoma sta naletela drug na drugega po naključju
SSKJ²
ponevérba -e ž (ẹ̑)
glagolnik od poneveriti: poneverba denarja / dokazali so mu več poneverb; hotel je prikriti poneverbo / večmilijonske poneverbe
SSKJ²
ponevériti -im dov. (ẹ́ ẹ̑)
okoristiti se s prisvojitvijo v varstvo zaupanih dobrin, navadno denarja: poneveril je premoženje svojega varovanca; zaprli so ga, ker je poneveril veliko vsoto
SSKJ²
ponevérjanje -a s (ẹ́)
glagolnik od poneverjati: kaznovati koga zaradi poneverjanja
SSKJ²
ponevérjati -am nedov. (ẹ́)
okoriščati se s prisvajanjem v varstvo zaupanih dobrin, navadno denarja: trdil je, da ni poneverjal
SSKJ²
ponevérjenje -a s (ẹ̑)
poneverba: osumili so ga poneverjenja denarja
SSKJ²
poneverjeválec -lca [poneverjevau̯ca tudi poneverjevalca] m (ȃ)
knjiž. kdor kaj poneveri: ugotovili so, da je poneverjevalec
SSKJ²
ponevíhten -tna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na čas po nevihti: ponevihtni zrak; na vrh Triglava so prišli v hladnem ponevihtnem jutru
SSKJ²
ponéžiti -im dov. (ẹ̄ ẹ̑)
knjiž. poljubkovati: ko je prišel, ga je stisnila k sebi in ponežila / prinesel ji je zajtrk v posteljo, da jo malo poneži
    ponéžiti se 
    postati nežen: v zadnjem času se je zelo ponežil
SSKJ²
pongíd -a m (ȋ)
nav. mn., zool. opice, ki so po drži, po obsegu možganov človeku najbolj podobne, Pongidae:
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
póni -ja m (ọ̑)
1. konj majhne rasti, primeren zlasti za jahanje za otroke: deček je jahal svetlo rjavega ponija
2. pog. manjše, navadno zložljivo kolo: ni si hotel kupiti navadnega kolesa, ampak poni; v prid. rabi: poni kolo
SSKJ²
ponícati -am nedov. (ī ȋ)
izginjati pod zemljo, zemeljskim površjem; ponikati: reka ponica že kar na sredi polja
SSKJ²
poniglàv tudi ponigláv -áva -o in poníglav -a -o prid. (ȁ á; ȃ; ī) knjiž.
1. potuhnjen, hinavski: to je poniglav človek; na njegovem obrazu je opazila poniglavo prekanjenost / poniglav napad na avtorja knjige; niso odkrili, kdo je storilec tega poniglavega dejanja
2. nagajiv, navihan: mati je težko vzgajala svojega poniglavega otroka
    poniglávo in poníglavo prisl.:
    poniglavo je blatil ugled sosedove družine; veter se je poniglavo poigraval z lasmi
SSKJ²
poniglávec in poníglavec -vca m (ȃ; ī)
knjiž. potuhnjen, hinavski človek: jezilo ga je, da o tem odločajo sami prebrisani poniglavci
● knjiž. mati je težko vzgajala svojega malega poniglavca nagajivca, navihanca
SSKJ²
ponigláviti -im nedov. (á ȃ)
knjiž. biti žalosten, potrt: po vsakem takem pogovoru je še bolj poniglavil / »Tudi to upanje se mi je odkrhnilo!« je poniglavil proti domu (I. Zorec) potrto šel, hodil
SSKJ²
poniglávka in poníglavka -e ž (ȃ; ī)
knjiž. potuhnjena, hinavska ženska: bila je lažnivka in poniglavka
SSKJ²
poniglávost in poníglavost -i ž (ā; ī)
knjiž. lastnost potuhnjenega, hinavskega človeka: niso ga marali zaradi njegove poniglavosti / to je naredil iz otroške poniglavosti nagajivosti, navihanosti / pisatelj prikazuje moralno poniglavost takratne družbe izprijenost, pokvarjenost
// potuhnjeno, hinavsko dejanje: tovariši so naredili hudo poniglavost; odpustil ji je vse njene poniglavosti
SSKJ²
ponihávati -am nedov. (ȃ)
v presledkih nihati: obešena vrv ponihava / veje so ponihavale pred njegovim oknom so se majale, upogibale
SSKJ²
ponikálnica -e ž (ȃ)
1. kraška tekoča voda, ki ponika: ta reka je ponikalnica; izviri in ponikve ponikalnic; izginil je kot kraška ponikalnica brez sledu / reka ponikalnica
2. grad. naprava za odvajanje vode s površja v prepustne zemeljske plasti; ponikovalnica: speljati vodo v ponikalnico
SSKJ²
poníkati -am nedov. (ī ȋ)
1. izginjati pod zemljo, zemeljskim površjem: reka ponika sredi dolge kotline
2. ekspr. izginjati, izgubljati se: potniki ponikajo v globino podhodov
● ekspr. bele potke ponikajo v široko cesto prehajajo
SSKJ²
poníkel -kla -o [ponikəu̯] prid. (í)
ki je poniknil: ponikla reka, voda
SSKJ²
poníkljanje -a s (ȋ)
glagolnik od ponikljati: ponikljanje žice / delavnica za ponikljanje predmetov nikljanje
SSKJ²
poníkljati -am dov. (ȋ)
teh. prekriti kovino s tanko plastjo niklja: ponikljati ploščo, žico
    poníkljan -a -o:
    ponikljana verižica; posodo je zložila v ponikljano korito
SSKJ²
poníkniti -em dov. (í ȋ)
1. izginiti pod zemljo, zemeljskim površjem: po krajšem teku po površju reka ponikne; potoka ponikneta v majhni ponikvi / ponikniti v pesku
2. ekspr. izginiti, izgubiti se: najrajši bi za nekaj časa poniknil; ponikniti v temo; poniknil je v podhodu
● knjiž. poniknil je glavo in se zamislil sklonil, nagnil
SSKJ²
ponikoválnica -e ž (ȃ)
1. grad. naprava za odvajanje vode s površja v prepustne zemeljske plasti: zgradili so tudi več ponikovalnic; vodo so speljali v ponikovalnico
2. ponikalnica: struga ponikovalnice
SSKJ²
ponikoválnik -a m (ȃ)
knjiž. pokončna cev v tleh za odvajanje vode s površja; požiralnik: cestni, dvoriščni ponikovalnik
SSKJ²
ponikováti -újem nedov. (á ȗ)
izginjati pod zemljo, zemeljskim površjem; ponikati: potok ponikuje v ozki soteski
    ponikujóč -a -e:
    ponikujoča voda
SSKJ²
poníkva -e ž (ȋ)
odprtina v kraških tleh, v katero izginja voda: reka izginja v veliki ponikvi; suhe ponikve
♦ geogr. kraška kotanja s ponikujočo vodo
SSKJ²
ponírek -rka m (ȋ)
zool. vodna ptica z dolgim vratom in nazaj pomaknjenimi nogami, Podiceps: race in ponirki / čopasti ponirek
SSKJ²
ponížanec -nca m (ȋ)
ekspr. ponižan človek: ni se hotel vrniti domov kot ponižanec
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
ponížanje -a s (ȋ)
glagolnik od ponižati: doživeti ponižanje; ponižanja so se vrstila drugo za drugim
// stanje ponižanega človeka: zavedel se je svojega ponižanja in sramote
SSKJ²
ponížanost -i ž (ȋ)
stanje ponižanega človeka: občutek ponižanosti; ponižanost in užaljenost / v svoji ponižanosti je mirno prenašal vse, kar so mu rekli
SSKJ²
ponížati -am dov. (ȋ)
1. narediti kaj nižje; znižati: ograja je bila previsoka, zato jo je moral malo ponižati; gladina vode se je ponižala / vrata so se ponižala in se niso dala več zapirati povesila / ko je začel govoriti o tej stvari, se mu je glas ponižal
2. s svojim dejanjem, govorjenjem zmanjšati komu čast, ugled, veljavo: hotel jo je ponižati; ponižal ga je pred prijatelji in znanci; ekspr. ponižali so ga v njenih očeh; pred nikomer se ni hotela ponižati priznati podrejenosti / do tal (se) ponižati zelo
● ekspr. nikdar se ni ponižala do svojih revnih sorodnikov bila je ošabna in ni hotela imeti stikov z njimi; ekspr. ponižal se je do izsiljevalca postal je izsiljevalec
    ponížan -a -o:
    bil je ponižan in osramočen; zelo ponižan se je vrnil domov; sam.: to je bil svet poteptanih in ponižanih
SSKJ²
ponížen -žna -o prid., ponížnejši (í ī)
1. ki podcenjuje svoj pomen, vrednost: ponižen človek; ponižni in naduti ljudje; ponižen kot jagnje
2. ki ima, kaže do ljudi podrejen odnos: od delavcev je zahteval, da so delavni in ponižni; za ženo je hotel dobiti delavno, skromno in ponižno žensko / star., kot vljudnostna fraza sluga ponižen
● ekspr. bila je ponižnega srca ponižna, skromna
// ekspr. ki vsebuje, izraža tak odnos: pripovedovala je s ponižnim glasom; gledal me je s ponižnimi očmi / moje namere so miroljubne in ponižne
3. ekspr., s širokim pomenskim obsegom majhen, skromen, preprost: to je bil le ponižen poskus sestaviti model srednjeveške jadrnice; imel je precej bušk, čeprav je bil le ponižen pretep; na koncu vasi si je postavil ponižno hišico / naše ponižne želje se gotovo ne bodo uresničile
4. ekspr. ki se pojavlja v neizraziti obliki: padal je ponižen dež; poleti se je reka spremenila v ponižen potok
    ponížno prisl.:
    pes je ponižno mahal z repom; prav ponižno vas prosim za pomoč; ponižno jo je vprašal, kaj lahko še stori zanjo; ponižno sklonjen
SSKJ²
poniževálen -lna -o prid. (ȃ)
ki ponižuje: ni hotel delati pod tako poniževalnimi pogoji; poniževalna kazen
SSKJ²
poniževálnost -i ž (ȃ)
značilnost poniževalnega: ni opazila poniževalnosti takih kupčij
SSKJ²
poniževánje -a s (ȃ)
glagolnik od poniževati: obsojati zapostavljanje in poniževanje žensk / izmišljal si je nova poniževanja za jetnike
SSKJ²
poniževáti -újem nedov. (á ȗ)
s svojim dejanjem, govorjenjem zmanjševati komu čast, ugled, veljavo: s svojimi obtožbami ga je poniževala; poniževali so se pred njim, ker so mislili, da jim bo zato bolj naklonjen; ni se ti treba poniževati / njegovo ravnanje jo ponižuje
    ponižujóč -a -e:
    ponižujoči ukazi; ljubosumnost je ponižujoče čustvo; opravljati ponižujoča dela; prisl.: ponižujoče ravnati s kom
    poniževán -a -o:
    narod, ki je bil poniževan in tlačen, se je uprl
SSKJ²
ponížnež -a m (ȋ)
ekspr. ponižen človek: rekel je, da ponižneže povsod odrivajo
SSKJ²
ponížnost -i ž (í)
lastnost, značilnost ponižnega človeka: očetova ponižnost se mu upira; slabš. s svojo pasjo ponižnostjo ne boste nič dosegli / ekspr. od same ponižnosti je lezel vase
SSKJ²
ponjáva -e ž (ȃ)
1. velik kos blaga iz nepremočljivega platna, posebej pripravljen za pokrivanje: čez seneno kopico so položili ponjavo; pokriti tovor s ponjavo; nebo je bilo kot velika, siva ponjava / šotor si je naredil iz dveh ponjav / nepremočljiva ponjava
// star. rjuha: platnena ponjava
2. ekspr., navadno s prilastkom kar je podobno ponjavi: sonce topi zadnje ponjave snega; dolge, zlate ponjave žita / megla je bila v širokih, prosojnih ponjavah razprostrta nad reko / z oslabljenim pomenom: bleščeča ponjava morja morje; bil je zavit v črno ponjavo noči
♦ navt. vdorna ponjava četverokotno platno, ki se razpne čez nastalo luknjo v trupu ladje, da se zmanjša vdor vode; šport. prožna ponjava telovadno orodje, na katerem se poskakuje po močni tkanini, napeti na okvir
SSKJ²
ponjúhati -am dov. (ȗ)
povleči vase kaj skozi nos, zlasti tobak: prosil ga je, naj mu da malo ponjuhati; ponjuhal je ščepec tobaka in kihnil
// z njuhanjem porabiti: ponjuhal je že dve škatli tobaka
SSKJ²
pònk in pônk pônka m (ȍ ó; ȏ)
pog. delovna miza, zlasti mizarska: gledal je očeta, kako dela na ponku
SSKJ²
ponôčen -čna -o prid. (ó)
nočen: nič ni motilo ponočne tišine / udeležil se je ponočnega pohoda; ponočna vožnja ga je utrujala; opazovati ponočno nebo / delati v ponočni izmeni; ponočno delo / tovarna išče ponočnega vratarja / ponočne živali
♦ zool. ponočna čaplja nočna močvirska ptica, ki dobro pleza; kvakač
SSKJ²
ponočevánje -a s (ȃ)
glagolnik od ponočevati: popivanje in ponočevanje / tudi ponočevanje ob televizorju ni preveč priporočljivo
SSKJ²
ponočeváti -újem nedov. (á ȗ)
preživljati noč v zabavi, navadno v kakem javnem lokalu: mož ponočuje in se zjutraj pijan vrača domov; skoraj vsak večer ponočuje s prijatelji
// ekspr. biti, ostajati buden dolgo ponoči: vsak dan ponočuje in bere, zjutraj pa ne more vstati
SSKJ²
ponôči prisl. (ó)
v času teme od sončnega zahoda do vzhoda; ant. podnevi: ponoči ne more spati; v tovarni se dela podnevi in ponoči; ekspr. še ponoči ni miru; prišli so pozno ponoči; ob dvanajstih ponoči 24h / ekspr. podnevi in ponoči misli nanj neprenehoma / vožnja ponoči se mu zdi nevarna / za ponoči si je pripravila čaj
● šalj. ponoči je vsaka krava črna v določenih okoliščinah se človek zadovolji tudi z manj kvalitetnim; prim. noč
SSKJ²
ponočník -a m (í)
1. ponočnjak: druži se s ponočniki in pijanci
2. veter, ki piha ponoči; nočnik: z gor je zapihal ponočnik
SSKJ²
ponočnják -a m (á)
ekspr. kdor ponočuje: bil je ponočnjak in razgrajač / neznani ponočnjaki so pobegnili, ko so zaslišali glasove; po cesti se je opotekala trojica ponočnjakov / odkar študira, je postal pravi ponočnjak, nikoli ne gre spat pred polnočjo / zajec, jazbec, jež in še nekatere druge živali so ponočnjaki hodijo okrog predvsem ponoči
SSKJ²
ponočnjákar -ja m (ȃ)
slabš. kdor ponočuje: ne druži se s tistimi ponočnjakarji
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
ponočnjákinja -e ž (á)
ekspr. ženska, ki ponočuje: oče se je jezil nanjo, ker je bila prava ponočnjakinja / nekatere živali so ponočnjakinje hodijo okrog predvsem ponoči
SSKJ²
ponočnjáški -a -o prid. (á)
nanašajoč se na ponočnjake ali ponočnjaštvo: ponočnjaški razgrajači; ponočnjaška družba; ponočnjaško popivanje
SSKJ²
ponočnjáštvo -a s (ȃ)
ekspr. dejavnost ponočnjakov: oče se je jezil zaradi sinovega ponočnjaštva / vse to ponočnjaštvo se je nazadnje ustavljalo v zanemarjeni gostilni na robu mesta ponočnjaki
SSKJ²
ponòr -ôra m (ȍ ó)
odprtina v kraških tleh, v katero izginja voda: voda je odtekla po skritih ponorih / ponor reke
♦ elektr. kraj, prostor v polju, kamor se stekajo silnice; geogr. večja vodoravna jama, v katero teče ponikalnica
SSKJ²
ponorčeváti se -újem se dov. (á ȗ)
navadno v zvezi z iz navadno z besedami izraziti neresen, nespoštljiv odnos do koga: ne zameri, da sem se malo ponorčeval; rad se ponorčuje iz sebe; hotel se je ponorčevati iz sosedov, star. s sosedi; pren. usoda se je ponorčevala z njim
SSKJ²
ponórec -rca m (ọ̑)
zool. kuni podobna, ob vodah živeča žival; norka: plašč, izdelan iz krzna ponorcev
SSKJ²
ponorélost -i ž (ẹ́)
ekspr. stanje ponorelega človeka: popadla ga je ponorelost / napil se je in divjal v ponorelosti
● ekspr. razjeziti se do ponorelosti zelo
SSKJ²
ponoréti -ím dov., ponôrel (ẹ́ í)
1. ekspr. postati nespameten, nerazsoden: kadar se napije, ponori; ženska je čisto ponorela; v tej samoti bi človek ponorel / vse mesto je ponorelo ob njegovem prihodu
2. ekspr., v zvezi z od postati zelo vznemirjen zaradi močnega čustva: ponoreti od ljubezni, navdušenja, razburjenja, sreče, veselja
3. pog. postati duševno bolan: jetnik je v samici ponorel; zaradi mučenja je ponorel
4. ekspr. začeti zelo hitro, nepravilno delovati, se premikati: avtomobil je ponorel; kazalci so ponoreli; raketa je ponorela in začela švigati sem in tja
● ekspr. ali si ponorel zakaj govoriš, ravnaš tako nespametno, nerazsodno; ekspr. otroci so na travniku kar ponoreli so začeli divje, razposajeno tekati sem ter tja; ekspr. ponorel je za tisto lepotico zaljubil se je vanjo; ekspr. rekel je, da je včasih dobro malo ponoreti se (hrupno) pozabavati
    ponôrel tudi ponorèl in ponorél -éla -o:
    ponorel človek; tekali so po stanovanju kot ponoreli; vpila je kot ponorela
    ●     ekspr. v ponorelem strahu se je oklenila moževe roke v zelo velikem
SSKJ²
ponoríti -ím dov., ponóril (ī í)
ekspr. narediti, povzročiti, da kdo nespametno, nerazsodno ravna: pijača ponori človeka / njena lepota ga je ponorila
    ponorjèn -êna -o:
    otroci so bili kakor ponorjeni
SSKJ²
ponórnica -e ž (ọ̑)
geogr. kraška tekoča voda, ki ponika; ponikalnica: kraško polje z več ponornicami
SSKJ²
ponòs -ôsa m (ȍ ó)
1. občutek velike etične, moralne vrednosti: imeti, izgubiti ponos; to je človek brez časti in ponosa; ekspr.: v njem se je vzbudil ponos; nezlomljiv, ranjen ponos / prebuditi narodni ponos / ponos ga ovira, da ne more tega storiti / s ponosom kaže na svojo preteklost; s ponosom lahko reče, da ni nikoli lagal
2. občutek velikega zadovoljstva zaradi pozitivnih lastnosti koga drugega: ko je gledal vnuka, se mu je v očeh bral ponos / taki otroci so ji v ponos; s ponosom govoriti o sinu zmagovalcu
// ekspr., v povedni rabi oseba ali stvar, na katero se nanaša ta občutek: on je ponos našega mesta; otroka sta njeno veselje in ponos; ta igralska vloga je bila njegov ponos
SSKJ²
ponôsen -sna -o prid., ponôsnejši (ó ō)
1. ki ima občutek velike etične, moralne vrednosti: zelo ponosen človek / ponosen narod
// nav. ekspr. ki vsebuje, izraža tak občutek: pogledal nas je s ponosnim pogledom; njena ponosna hoja / na ponosnem čelu se je kazala skrb / to nam je povedal s ponosno odkritosrčnostjo
2. v povedni rabi, v zvezi z na zelo zadovoljen zaradi pozitivnih lastnosti
a) samega sebe: če sem se spomnil na svoje ravnanje, sem bil ponosen nase / ponosen na svojo hrabrost, uspehe / ponosna je na svoje lepe lase / lahko smo ponosni na svojo preteklost / delavci so ponosni na svojo tovarno / ekspr. biti ponosen na svojo angleščino znanje angleškega jezika
b) koga drugega: biti ponosen na sina
3. ekspr. mogočen, veličasten: nad nami se pne ponosni lok mostu; pred seboj je zagledal ponosne vrhove gor
    ponôsno prisl.:
    ponosno hoditi; ponosno nam je predstavila sina odličnjaka; ponosno se je trkal na prsi
SSKJ²
ponosít -a -o prid. (ȋ)
zastar. ponosen: ponosit človek / njegov nastop je ponosit / ponosita hiša
    ponosíto prisl.:
    ponosito se držati
SSKJ²
ponosíti -nósim dov. (ī ọ́)
z nošenjem, oblačenjem obrabiti, izrabiti: ponositi obleko, škornje / stare bluze je ponosila pod puloverjem še nekaj časa nosila; krilo bo ponosila doma
    ponóšen -a -o:
    ponošen klobuk, plašč; ponošena suknja
SSKJ²
ponosljáti -ám dov. (á ȃ)
1. izgovoriti tako, da uhaja zrak tudi skozi nosno votlino: otroci včasih kakšno črko ali besedo ponosljajo
2. zastar. ponjuhati: najprej je nekoliko ponosljal, nato pa odgovoril / ponosljal je ves tobak, kar ga je imel pri sebi z njuhanjem porabil
SSKJ²
ponôsnež -a m (ȏ)
ekspr. ponosen človek: ponižneži in ponosneži
SSKJ²
ponotránjati -am nedov. (á)
knjiž. delati, da postane kaj notranje, osebno: režiser je v filmu poglabljal in ponotranjal upodobitve individualnih likov
    ponotránjati se 
    postajati globok, usmerjen v notranji svet: pesnik se je v svojem drugem obdobju pisanja začel ponotranjati
SSKJ²
ponotránjenje -a s (ȃ)
glagolnik od ponotranjiti: ponotranjenje čustev; ponotranjenje in poduhovljenje
SSKJ²
ponotránjenost -i ž (ȃ)
knjiž. lastnost, značilnost ponotranjenega: ponotranjenost čustev / igralec je znal upodobiti like z resnično igralsko ponotranjenostjo
SSKJ²
ponotránjiti -im dov. (ā ȃ)
knjiž. narediti, da postane kaj notranje, osebno: ponotranjiti kulturo; njun dialog se je ponotranjil
    ponotránjiti se 
    postati globok, usmerjen v notranji svet: v nesreči se marsikdo ponotranji
    ponotránjen -a -o:
    ponotranjena osebnost; ponotranjeno čustvo
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
ponôven -vna -o prid.(ō)
ki nastopi, se zgodi še enkrat po čem drugem iste vrste: bolezen so odkrili ob ponovnem pregledu; ponovna cenitev; razpisati ponovne volitve; ponovno zaslišanje prič
    ponôvno prisl.:
    tovarna ponovno obratuje; ponovno poudariti pomen dela; ponovno se pritožiti, prositi
SSKJ²
ponovítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od ponoviti: ponovitev poskusa, vprašanja; znak za ponovitev; izraziti zahtevo po ponovitvi / premiera in prva ponovitev repriza / ponovitev poštevanke, obravnavane učne snovi
♦ alp. opraviti ponovitev smeri; lit. ponovitev večkratna pojavitev iste besede ali besedne skupine; iteracija
SSKJ²
ponovíti -ím dov., ponôvil (ī í)
1. narediti kaj še enkrat po čem drugem iste vrste: ponoviti gib; ponoviti napad, nastop; ponoviti postopek, preiskavo; vajo je treba desetkrat ponoviti / publ. naš tekmovalec je ponovil lanski uspeh dosegel enak uspeh kot lani
// reči, povedati kaj še enkrat po čem drugem iste vrste: ponoviti besedo, vprašanje; ponovi, če si upaš; ponovil je, kar je napisal; kako ste rekli, bi hoteli ponoviti / ponovi za menoj; mehanično je ponovil za očetom / zelo me je prizadelo, kar sem včeraj izvedel in kar ste mi danes ponovili
2. ped. v mislih obnoviti ali govoriti učno snov za boljše obvladanje: fiziko mora še ponoviti; pred poukom je ponovil lekcijo
● zastar. v tem času so ponovili grad obnovili; ekspr. ponoviti od besede do besede dobesedno; natančno
    ponovíti se 
    nastopiti, zgoditi se še enkrat po čem drugem iste vrste: bolezen se je ponovila; s tem so želeli preprečiti, da se podobni incidenti ne bi ponovili; brezoseb. ponovilo se ji je
    ●     preg. če spomladi grmi, se zima ponovi
    ponovljèn -êna -o:
    ponovljena beseda; ponovljena rana se slabo celi; ponovljeno vprašanje
SSKJ²
ponovítven -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na ponovitev: ponovitvena oddaja, vaja / ponovitveni čas
SSKJ²
ponovljív -a -o prid. (ī í)
ki se da ponoviti: ponovljiv poskus; ta prvina romana ni šablonsko ponovljiva
SSKJ²
pónski -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na pono: ponsko obrazilo
SSKJ²
pontifikálen -lna -o prid. (ȃ)
rel., navadno v zvezi pontifikalna maša maša, pri kateri se uporabljajo škofovske insignije:
SSKJ²
pontifikát -a m (ȃ)
rel. doba službe kakega papeža: v začetku svojega pontifikata je papež izdal nov dekret
SSKJ²
pontón -a m (ọ̑)
1. voj. štirioglato koritasto plovilo za prevažanje ljudi ali tovora čez reke: vojaki so zaplenili dva pontona z orožjem; prepeljati tovor s pontonom
// tako plovilo kot podpora za pontonski most: na pontone so položili deske in zgradili most
2. navt. naprava za dviganje potopljenih ladij: ponton se je zasidral na kraju, kjer je bila potopljena ladja
SSKJ²
pontonír -ja m (í)
voj. pripadnik posebne inženirske enote, ki postavlja pontonske mostove, ovire na rekah in bregovih: poslali so pontonirje z nalogo, da preiščejo rečno dno; četa pontonirjev je morala na hitro postaviti nov pontonski most
SSKJ²
pontónski -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na pontonirje ali ponton: na pomoč so poklicali pontonsko enoto / pontonski čoln, most, splav / pontonski žerjav
SSKJ²
póntski -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na pokrajino ob severnem delu Črnega morja: pontsko rastlinstvo
♦ bot. pontska azaleja zelo redka grmičasta rastlina z rumenimi cveti v gostih šopih, Rhododendron luteum
SSKJ²
ponúda -e ž (ȗ)
1. knjiž. vlačuga, prostitutka: na ulici so stale ponude in vabile moške / cestna, javna ponuda / kot psovka ponuda nesramna
2. star. ponudba: takih goljufivih ponud je veliko
SSKJ²
ponúdba -e ž (ȗ)
1. kar naredi, da lahko kdo kaj dobi, kupi, najame: odkloniti, sprejeti ponudbo; njegova ponudba je zelo vabljiva; ponudba knjig je majhna / dobil je ponudbo za predavanje na univerzi / ženitna ponudba
// to v pisni obliki: skrbno sestavljena ponudba / pisne ponudbe z življenjepisom oddajte v pisarni
2. ekon. količina blaga, ki jo nudijo prodajalci na določenem trgu po določeni ceni: ponudba narašča, upada; povpraševanje presega ponudbo; ponudba blaga, denarja / zakon ponudbe in povpraševanja pravilo, kako se cena oblikuje pod vplivom ponudbe in povpraševanja
● ekspr. letos je imela že tri ponudbe trije so izrazili željo, naj se poroči z njimi; star. vsa moja zbirka vam je na ponudbo na voljo, na razpolago
♦ pravn. predlog za sklenitev pogodbe z označbo njene bistvene vsebine; znesek, ki se ponudi na dražbi
SSKJ²
ponúdben -a -o prid. (ȗ)
nanašajoč se na ponudbo: ponudbeni pogoji; ponudbena vrednost
SSKJ²
ponúdek -dka m (ȗ)
pravn. znesek, ki se ponudi na dražbi; ponudba: najmanjši ponudek je bil pet tisoč
SSKJ²
ponúden -dna -o prid. (ȗ)
knjiž. serviren: ponudni krožnik, pladenj
SSKJ²
ponudíti in ponúditi -im, in ponúditi -im dov. (ī ú; ū ȗ)
1. narediti, da lahko kdo kaj
a) dobi: ponuditi komu cigareto; ponuditi kri za ranjence; ponuditi nagrado; za podkupnino je ponudil sod vina; ponudila se mu je dobra služba / ponuditi komu gostoljubje, prijateljstvo; ponuditi nasprotniku spravo / ponuditi stol / kot vljudnostna fraza ali vam smem ponuditi prostor / z oslabljenim pomenom: vrh hriba je ponudil lep razgled po dolini; z okna se je ponudil pogled na cvetoče drevje
b) kupi, najame: ponuditi kupcu najnovejše blago / hotel je ponudil turistom zanimiv program; založba je ponudila bralcem nov roman / ponuditi v nakup, naprodaj
2. postreči s čim, servirati kaj: ponudil jim je kruha, vina in mesa; ponuditi večerjo; sadje je ponudila na pladnju / to jed ponudimo s solato
3. publ., z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža, da se lahko uresniči dejanje, kot ga določa samostalnik: ponuditi odpoved; predsednik je ponudil odstop; ponudil ji je pomoč; ponudil mu je stavo
● publ. predsednik mu je ponudil besedo dal; ekspr. ponudil ji je poroko, zakon izrazil željo, naj se poroči z njim; če mu prst ponudiš, pa roko z(a)grabi če pokažeš pripravljenost storiti majhno uslugo, zahteva veliko; ekspr. ponuditi komu roko biti pripravljen, želeti komu pomagati; izraziti željo se s kom poročiti; publ. ponudili so mu, naj predava na fakulteti predlagali; zastar. gosta je ponudil z žganjem mu je postregel
    ponudíti se in ponúditi se, in ponúditi se
    izraziti pripravljenost za kako dejanje: ponudil se ji je za spremstvo; ponudil se je, da ga odpelje v mesto / ponuditi se za delo, za prostovoljca; ponuditi se v službo / ponudil se jim je za poslanca
    ●     ekspr. če se bo ponudila priložnost, bom odpotoval bo nastala, bo
    ponújen in ponúden -a -o:
    odklonila je ponujeni čaj; sedel je na ponujeni stol; bila je hvaležna za ponujeno službo; nekateri igralci so ponujene vloge odklonili; cena ponujenega blaga je previsoka; sam.: postregli so mu, pa ponujenega ni hotel jesti; zadovoljil se je s ponujenim
SSKJ²
ponúdnica -e ž (ȗ)
ženska ali država, ustanova, ki ponuja kako blago, storitev: edina ponudnica za nakup / založba je bila ponudnica številnih novih knjig
SSKJ²
ponúdnik -a m (ȗ)
kdor ponuja kako blago, storitev: ponudniki so razstavili svoje blago po stojnicah; komisija je pregledala načrte ponudnikov in izbrala najboljšega / avtomobil je prodal najboljšemu ponudniku tistemu, ki mu je plačal zanj največ
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
ponujálec -lca [ponujau̯ca tudi ponujalca] m (ȃ)
knjiž. ponudnik: zdelo se mu je, da ponujalec zahteva preveč denarja za svoj avtomobil; pren. bili so velikodušni ponujalci sprave in prijateljstva
SSKJ²
ponújanje -a s (ú)
glagolnik od ponujati: ponujanje izdelkov / ponujanje hrane
SSKJ²
ponújati -am nedov., tudi ponujájte; tudi ponujála (ú)
1. delati, da lahko kdo kaj
a) dobi: natakarji ponujajo jedi okoli mize; za uslugo mu je ponujal nagrado / ponujati komu svoje prijateljstvo / ker je deževalo, so mu ponujali dežnik / ekspr. ponujali so ji več ženinov, pa ji nobeden ni bil všeč
b) kupi, najame: branjevke ponujajo zelenjavo / oglas ponuja hrano in prenočišče v hotelu / ponujati blago po različnih cenah prodajati
2. ustvarjati kaj kot rezultat svoje sposobnosti, dejavnosti; dajati: češnja na vrtu vsako leto ponuja veliko sadežev / življenje nam ponuja mnogo lepega / predpisi ponujajo samo eno rešitev
// povzročati, da kdo kaj dobi, ima: ta dogodek nam ponuja priložnost, da nadomestimo zamujeno; zdelo se mu je, da se mu tam ponuja bogastvo / z oslabljenim pomenom: hrib je ponujal lep razgled na mesto; z vrha gore se je ponujal pogled na jezero
3. knjiž. imeti, vsebovati: njegova knjižnica ponuja dovolj gradiva za različne referate, razprave
● za atentatorjevo glavo ponujajo nagrado kdor bo omogočil, da bo atentator aretiran, bo dobil nagrado; ponujali so mu potico, pa je ni jedel ga silili, naj jo jé; ekspr. ponujal ji je zakon izražal željo, naj se poroči z njim
    ponújati se 
    1. izražati pripravljenost za kako dejanje: dve leti se je hodil ponujat v službo; ponujal se je, da jih odpelje v mesto / ponujal se je za pomoč; kar naprej se ji ponuja za spremstvo
    2. ekspr. siliti se, truditi se jesti, piti: dolgo se je ponujala z juho; ves večer se je ponujal z vinom / pa pusti, kaj se ponujaš
    ●     ekspr. dež, sneg se ponuja začenja zelo rahlo deževati, snežiti; ekspr. dobra jed se sama ponuja je ni potrebno priporočati; ekspr. ponujale so se ji črne misli jo vznemirjale, jo mučile; ekspr. pred beznicami so se ponujale prostitutke so bile pripravljene imeti spolne odnose za plačilo; ekspr. ponujajo se nova in nova vprašanja se pojavljajo, nastopajo
    ponújan -a -o:
    ponujanih jedi se ni niti dotaknil; zavrnil je ponujano pomoč; sprejel je ponujano službo; kvaliteta ponujanega blaga je slaba
SSKJ²
ponúniti se -im se dov. (ú ȗ)
knjiž. postati redovnica: njegova hči se je ponunila
● ekspr. ta ženska se je čisto ponunila živi osamljeno, zdržno
SSKJ²
ponva gl. ponev
SSKJ²
pônvast -a -o prid. (ó)
podoben ponvi: ponvasta kotanja
SSKJ²
pônvica -e ž (ó)
1. manjšalnica od ponev: speči jajce v ponvici / napolniti ponvico z žerjavico
2. geogr. manjša kotanja iz sige v kraški jami, navadno napolnjena z vodo: pasti v ponvico; ponvice in kapniki
3. nekdaj vdolbina za smodnik na puški kremenjači: nasuti smodnika v ponvico
♦ anat. ledvične ponvice ledvične čašice; sklepna ponvica vbočeni konec kosti v sklepu
SSKJ²
pônvičast -a -o prid. (ó)
podoben ponvici: ponvičasta vdolbina
SSKJ²
ponvíčnik -a m (ȋ)
1. gastr. pečena jed iz jajc, moke in dodatkov, navadno kot jušni vložek: peči ponvičnike; juha s ponvičniki / možganov, špinačni ponvičnik
2. okroglo ocvrto pecivo: cvreti ponvičnike
SSKJ²
poóbčiti -im dov. (ọ̄ ọ̑)
zastar. posplošiti: dejstvo je poobčil iz nekaj primerov
SSKJ²
poobédek -dka m (ẹ̑)
jed, ki se ponudi po glavni jedi v dnevnem obroku: prinesti poobedek / servirati kavo po poobedku / za poobedek je bilo sadje
SSKJ²
pòobéden -dna -o prid. (ȍ-ẹ̑)
knjiž. pokosilen: poobedno spanje
SSKJ²
poobedováti -újem dov. (á ȗ)
knjiž. pokositi1: hitro so poobedovali in se razšli / poobedovati ješprenj pojesti za kosilo
SSKJ²
poobésiti -im dov., poobéšen (ẹ́ ẹ̑)
drugega za drugim obesiti: poobesiti koruzne storže / poobesiti upornike
SSKJ²
pooblačítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od pooblačiti se: pooblačitev neba na zahodu / vremenoslovci napovedujejo pooblačitve
SSKJ²
pooblačíti se -ím se dov., poobláčil se (ī í)
1. postati oblačen: nebo se je pooblačilo; brezoseb. spet se je pooblačilo, dež bo
2. ekspr. postati tak, da izraža neugodno, negativno razpoloženje: ob teh besedah se mu je obraz pooblačil
● ekspr. prijateljsko ozračje med njima se je pooblačilo je postalo manj prijateljsko, manj zaupljivo
    pooblačèn -êna -o:
    pooblačeno nebo; s sodišča je odšel pooblačen
SSKJ²
pooblastílen -lna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na pooblastilo: pooblastilna pogodba / pooblastilni odnos
SSKJ²
pooblastílo -a s (í)
pravica, da kdo uradno veljavno opravi, opravlja kako (pravno) dejanje: dati, omejiti pooblastilo; ima pooblastilo, da podpisuje račune; publ. široka pooblastila / predsednik države je dobil izredna pooblastila / pisno, ustno pooblastilo / delati po pooblastilu koga
// listina, s katero se da komu taka pravica: izdati, izročiti, podpisati pooblastilo
// obseg, mera odločanja, določena navadno z zakonom: preseči pooblastila; velika pooblastila
SSKJ²
pooblastítelj -a m (ȋ)
kdor koga pooblasti: odvetnik in njegov pooblastitelj
SSKJ²
pooblastítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od pooblastiti: za pooblastitev ni zadržkov; postopek pooblastitve / dobiti pooblastitev od koga pooblastilo
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
pooblastíti -ím dov., pooblástil (ī í)
dati komu pravico uradno veljavno opraviti, opravljati kako (pravno) dejanje namesto koga ali v imenu koga: pooblastiti koga, da izdaja predpise, zastopa podjetje; z zakonom koga pooblastiti; pisno, ustno pooblastiti
    pooblaščèn -êna -o:
    biti pooblaščen za kaj; pooblaščena oseba / publ. izvedelo se je iz pooblaščenih krogov
    ♦     fin. pooblaščena banka banka, ki ima dovoljenje pristojnega organa za opravljanje deviznih poslov
SSKJ²
poobláščati -am nedov. (á)
dajati komu pravico uradno veljavno opraviti, opravljati kako (pravno) dejanje namesto koga ali v imenu koga: navadno so pooblaščali tajnika, da je sklepal pogodbe
SSKJ²
pooblaščênec -nca m (é)
kdor je pooblaščen: pooblaščenec za sklenitev pogodbe
♦ pravn. informacijski pooblaščenec samostojen državni organ za dostop do informacij javnega značaja in varstvo osebnih podatkov; državni funkcionar, odgovoren za področje dostopa do informacij javnega značaja in varstva osebnih podatkov; pooblaščenec za vročitve kdor je pooblaščen sprejemati uradne spise namesto stranke, nima pa pravice opravljati drugih pravnih dejanj namesto nje
SSKJ²
pooblaščênka -e ž (é)
ženska, ki je pooblaščena: pooblaščenka uprave podjetja
♦ pravn. informacijska pooblaščenka državna funkcionarka, odgovorna za področje dostopa do informacij javnega značaja in varstva osebnih podatkov
SSKJ²
poóblati -am dov. (ọ̑)
z oblanjem narediti gladko, ravno: pooblati desko, robove / pooblati vrata
// z oblanjem odstraniti: pooblati izboklino
    poóblan -a -o:
    pooblana deska
SSKJ²
poočítati -am dov. (ī)
1. opozoriti na storjeno uslugo, pričakujoč hvaležnost: najprej mu je dal, potem pa poočital; če ga kaj prosijo, takoj poočita, kaj je že storil zanje
2. z nezadovoljstvom, nejevoljo opozoriti na kaj negativnega pri kom: poočitala mu je lenobo; poočitala mu je, da je zamudil; kod si tako dolgo hodil, mu je poočitala
SSKJ²
poočítiti -im dov. (í ȋ)
zastar. izraziti, pokazati: poočititi dejansko stanje stvari / poočititi pouk z raznimi pripomočki ponazoriti
SSKJ²
poočitováti -újem nedov. (á ȗ)
zastar. izražati, kazati: ta nasprotja so poočitovala notranji propad; v njegovih romanih se poočituje boj za obstanek
SSKJ²
poodmévati -am nedov. (ẹ́)
v presledkih odmevati: v veži je na lahko poodmeval ropot vrat
SSKJ²
pooglenéti -ím dov. (ẹ́ í)
(na površini) spremeniti se v oglje: tramovi so poogleneli
    pooglenèl in pooglenél -éla -o:
    pooglenela skorja
SSKJ²
pooglenítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od poogleneti: pooglenitev lesa; proces pooglenitve
SSKJ²
poógliti -im dov. (ọ̄ ọ̑)
namazati z ogljem: poogliti papir
    poógliti se 
    poogleneti: veje so se v plamenih pooglile
SSKJ²
pòoktóbrski -a -o prid. (ȍ-ọ́)
publ. nanašajoč se na čas po oktobrski revoluciji: pooktobrski razvoj gospodarstva v Sovjetski zvezi
SSKJ²
poóljiti -im dov. (ọ̄ ọ̑)
namazati z oljem; naoljiti: pooljiti pekač / pooljiti solato politi z oljem
// prepojiti z oljem: pooljiti platno
    poóljen -a -o
    1. deležnik od pooljiti: pooljen obraz / pooljeni papir
    2. knjiž. pobarvan z oljnato barvo: pooljeni hodniki, zidovi
SSKJ²
poonegáviti -im dov. (á ȃ)
ekspr., s širokim pomenskim obsegom izraža dovršno dejanje, ki je znano, a se noče, ne more imenovati: čeprav je star, pri hiši marsikaj poonegavi; nejevoljno je poonegavil, da ne more rekel, povedal
SSKJ²
pòoperacíjski -a -o prid. (ȍ-ȋ)
nanašajoč se na čas po operaciji: pooperacijski potek bolezni; pooperacijsko zdravljenje
SSKJ²
poopráviti -im dov. (á ȃ)
opraviti vsa dela, opravila: kar je mogel, je poopravil; ko je vse poopravila, je odšla v mesto / rekel je, da bo sam poopravil in da ne potrebuje pomoči
SSKJ²
pooráti -ôrjem in -órjem dov., poôrji poorjíte; poorál (á ó, ọ́)
končati oranje: za letos smo že poorali / poorati njivo zorati
SSKJ²
pòosamosvojítven -a -o prid. (ȍ-ȋ)
nanašajoč se na čas po osamosvojitvi Slovenije od Jugoslavije: poosamosvojitvena politika, vlada; slovenska poosamosvojitvena zgodovina; poosamosvojitveno obdobje
SSKJ²
poosebítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od poosebiti: poosebitev smrti / ona je poosebitev ženskega ideala / kralj je veljal za poosebitev božanstva na zemlji
♦ lit. poosebitev in druge metafore
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
poosébiti -im dov. (ẹ̄ ẹ̑)
1. prikazati živali, stvari, pojave s človeškimi lastnostmi: človek je poosebil vse neznane mu sile v naravi; poosebiti smrt
2. ekspr. narediti, da kdo ima določene lastnosti, značilnosti v veliki meri: pisatelj je v svojem junaku poosebil narodno zavest primorskega človeka
// imeti določene lastnosti, značilnosti v veliki meri: on je poosebil revolucionarje tistega časa
    poosébljen -a -o:
    on je poosebljen mir; ta svet je bil poosebljen v glavnem junaku romana; dekle je bilo poosebljena ljubkost, poštenost, prizadevnost; v zgodbi nastopa poosebljena smrt; lisica je v basnih poosebljena zvijača in prekanjenost
SSKJ²
poosébljati -am nedov. (ẹ́)
1. prikazovati živali, stvari, pojave s človeškimi lastnostmi: poosebljati stvari
2. ekspr. delati, da kdo ima določene lastnosti, značilnosti v veliki meri: ljudstvo je v tem legendarnem junaku poosebljalo svojo željo po svobodi
// imeti določene lastnosti, značilnosti v veliki meri: ta junak pooseblja revolucionarni boj; on pooseblja poseben tip iz ameriškega življenja / to gibanje je poosebljala napredna stranka
SSKJ²
poosébljenje -a s (ẹ̑)
glagolnik od poosebiti: poosebljenje sonca, zvezd / osebe v črtici so samo poosebljenje lepote in hrepenenja
♦ lit. poosebljenje in druge metafore
SSKJ²
poosébljenost -i ž (ẹ̑)
poosebljenje, poosebitev: on je poosebljenost nemškega duha tiste dobe
SSKJ²
poostrítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od poostriti: poostritev predpisov / poostritev boja / poostritev ekonomskega vprašanja
SSKJ²
poostríti -ím dov., poóstril (ī í)
1. narediti kaj (bolj) ostro: poostriti konico / zastar. poostriti koso nabrusiti
2. nav. ekspr. narediti kaj (bolj) strogo: poostriti kazen, kontrolo, predpise; ukrepi so se poostrili / nenadoma je poostrila glas; skrbi so ji poostrile obraz; poteze na obrazu so se mu poostrile
3. knjiž. napraviti bolj sposobnega za sprejemanje dražljajev; izostriti: divjina jim je poostrila čute; takrat sta se mu poostrila sluh in vid
4. knjiž. narediti kaj vsebinsko bolj opredeljeno, izdelano: poostriti kriterije za kaj / poostriti probleme, vprašanja
5. nav. ekspr. povečati, okrepiti: poostrili so budnost, previdnost / poostriti boj, napad / nesreča je težave še poostrila; hudi časi so se še poostrili / nesoglasja so se po tem dogodku še poostrila zaostrila
● knjiž. zarja je poostrila vrhove gor izostrila
    poostrèn -êna -o:
    poostren boj, napad; poostreni odnosi; poostreni varnostni ukrepi
SSKJ²
poostrováti -újem nedov. (á ȗ)
1. nav. ekspr. delati kaj (bolj) strogo: cenzuro so neprenehoma poostrovali
2. knjiž. delati kaj vsebinsko bolj opredeljeno, izdelano: poostrovati kriterije
3. nav. ekspr. večati1, krepiti: poostrovati napad, vpliv; socialna nasprotja so se poostrovala
SSKJ²
pootróčiti -im dov. (ọ́ ọ̑)
narediti, povzročiti, da postane kdo otročji: otroci so ga pootročili; starost človeka pootroči; na stara leta se je pootročil / pamet se mu je pootročila
    pootróčen -a -o:
    pootročen starec; pootročeno vedenje
SSKJ²
pòp1 pôpa m (ȍ ó)
zabavna glasba različnih glasbenih zvrsti od druge polovice 20. stoletja dalje s poudarkom na preprosti muzikalnosti: izvajal je vse, od tradicionalne in klasične glasbe do sodobnega popa; plesni pop; koncert popa / kraljica popa; v prid. rabi: majice s pop motivi popart motivi; pop zvezdnik; pop glasba; pop kultura; pop skupina; pop zvezda, zvezdnica
SSKJ²
pòp2 pôpa m (ȍ ó)
1. v Pravoslavni cerkvi duhovnik: pop je obiskal umirajočega; vas je dobila novega popa
2. slabš. duhovnik sploh: govoriš kakor pop
● ekspr. reci bobu bob in popu pop opiši stvari, dejstva tako, kot so v resnici, brez olepšavanja
SSKJ²
póp3 -a m (ọ̑)
zastar. zarodek lista ali cveta; popek: vsak dan je ogledovala pope vrtnic
SSKJ²
pòp4 pôpa m (ȍ ó)
nižje pog. lepilo: pop ne drži več
SSKJ²
pòp... prvi del zloženk (ȍ)
1. nanašajoč se na zabavno glasbo različnih glasbenih zvrsti od druge polovice 20. stoletja dalje s poudarkom na preprosti muzikalnosti: popglasbenik in pop glasbenik, popzvezdnik in pop zvezdnik, popskupina in pop skupina, popzvezda in pop zvezda, popzvezdnica in pop zvezdnica
2. nanašajoč se na popularen: popkultura in pop kultura
SSKJ²
pópa -e ž (ọ̑)
nar. primorsko zadnji del ladje, čolna; krma2: valovi so preplavljali popo
SSKJ²
popacáti -ám dov. (á ȃ)
narediti, da so na čem packe: učenec je popacal zvezek
// ekspr. narediti kaj umazano; umazati: popacati krilo; otrok se je popacal; popacati si obleko z jedjo
    popacán -a -o:
    popacan prt; biti ves popacan
SSKJ²
popackáti -ám dov. (á ȃ)
narediti, da so na čem packe: popackati knjigo; popackati se s črnilom
// ekspr. narediti kaj umazano; umazati: popackati obleko; otrok se je popackal; popackati se pri jedi
● slabš. v življenju je popackal veliko papirja napisal veliko slabih del
    popackán -a -o:
    popackan otrok; s črnilom popackan zvezek; ves je popackan po obrazu
SSKJ²
popáčenec -nca m (ȃ)
star. iznakaženec: obraz popačenca je bil čisto izmaličen
● star. moralni popačenec pokvarjenec, izprijenec
SSKJ²
popáčenje -a s (ȃ)
glagolnik od popačiti: popačenje volilnih rezultatov je razburilo ljudi; popačenje resnice / popačenje pokrajine z neprimernimi stavbami
♦ elektr. nezaželena sprememba signala, ki se pojavi med dvema točkama prenosnega sistema
SSKJ²
popáčenka -e ž (ȃ)
jezikosl. prevzeta beseda, neusklajena z normo knjižnega jezika: v govoru uporablja mnogo nemških popačenk; izposojenke in popačenke
SSKJ²
popáčenost -i ž (ȃ)
lastnost, značilnost popačenega: smejal se je svoji popačenosti v ogledalu / ekspr. popačenost jezika, besed / star. z operacijo popraviti popačenost njegovega obraza iznakaženost / star. moralna popačenost pokvarjenost, izprijenost
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
popáčiti -im dov. (á ȃ)
1. narediti nenaravne, nepravilne gube, poteze: v igri je moral večkrat popačiti obraz; popačil se je od bolečine
2. nav. ekspr. spremeniti prvotno obliko, vsebino česa v slabšo, negativno: tuje besede je popačil, da so bile nerazumljive; popačili so ime kraja / umetno popačiti ton, zvok
3. prikazati kaj drugače, kakor je: zavestno so popačili dejstva; popačil je smisel njegovega stavka
4. star. iznakaziti, skaziti: nesreča ji je popačila obraz / hiše so popačile okolico jezera
5. star. pokvariti, izpriditi: lažnivost popači vsakega človeka; bala se je, da bo ta družba popačila njene otroke
    popáčiti se 
    z nenaravnimi, nepravilnimi gubami, potezami pokazati, izraziti negativen, odklonilen odnos: medtem ko ji je prigovarjal, se mu je popačila v obraz / ekspr. ti si pa res imeniten igralec, se je popačil zaničljivo rekel
    popáčen -a -o:
    od nesreče popačen obraz; uporabljati popačene besede; o njej ima popačeno predstavo, sliko; moralno popačeni ljudje
SSKJ²
popadáč -a m (á)
zool. zelo majhna žuželka, ki prenaša milejšo obliko malarije, Phlebotomus papatasii: anofelesi in popadači
SSKJ²
popádati1 -am dov. (ā ȃ)
1. drug za drugim pasti: vrgel je kroglo in keglji so popadali / vse listje je popadalo z drevja / avtobus je sunkovito ustavil in potniki so popadali; ekspr.: od utrujenosti so popadali na klop se brez moči usedli; ženske so popadale na kolena pokleknile
2. biti drug za drugim ubit v boju: med vojno je v gozdovih popadalo mnogo ljudi
● vsa živina mu je popadala poginila
3. ne izdelati v šoli, pri izpitu; pasti1: skoraj ves razred je popadal iz matematike / nekaj jih je popadalo pri maturi
SSKJ²
popádati2 -am nedov. (ā ȃ) nav. ekspr.
1. močno, sunkovito prijemati: popadala sta drug drugega in si pulila predmet iz rok / pes je popadal tatove za hlačnice; jastreb popada zajca s kremplji
// rad napadati z zobmi: nekateri konji, psi popadajo
2. z oslabljenim pomenom izraža nastopanje stanja, kot ga določa samostalnik: večkrat ga popada slabost / ob vsakem naporu ga je popadal kašelj / popada ga besnost, jeza, žalost; ponoči ga popada strah
SSKJ²
popádek -dka m (ȃ)
nav. mn. boleče krčenje maternice, navadno ob porodu: dobiti, imeti popadke; močni, naravni popadki / porodni, poporodni popadki; pren., ekspr. to so zadnji moralni, politični, sentimentalni popadki tega človeka
● ekspr. kakšne neumne popadke pa spet imaš zakaj govoriš, ravnaš tako neumno
SSKJ²
popádija -e ž (ȃ)
knjiž. popova žena: sprejela jih je stara popadija
SSKJ²
popadljív -a -o prid. (ī í)
ki (rad) grize, napada z zobmi: starega, popadljivega konja je prodal in si kupil novega; pes ima nagobčnik, ker je popadljiv; bil je razdražen in popadljiv kakor privezan pes / ekspr. popadljiv človek ki navadno z neprijaznim govorjenjem, ravnanjem kaže negativen, odklonilen odnos do ljudi
SSKJ²
popadljívec -vca m (ȋ)
ekspr. kdor (rad) grize, napada z zobmi: nekatere živali so pravi popadljivci
SSKJ²
popadljívka -e ž (ȋ)
ekspr. žival ženskega spola, ki (rada) grize, napada z zobmi: ribe v tej reki so popadljivke
SSKJ²
popadljívost -i ž (í)
lastnost, značilnost popadljivega: zaradi popadljivosti je pes nosil nagobčnik / ekspr. jezila ga je ženina popadljivost
SSKJ²
popahljáti -ám dov. (á ȃ)
krajši čas pahljati: popahljati otroka; popahljati se s pahljačo, z robcem; popahljati si obraz
SSKJ²
popalíti in popáliti -im, in popáliti -im dov. (ī á; á)
1. star. poškodovati, uničiti občutljivejše dele rastlin; ožgati, osmoditi: slana, suša je popalila listje
2. zastar. požgati: sovražniki so mesto popalili
● star. vsak dan popali dvajset cigar pokadi
    popáljen -a -o:
    popaljeno cvetje
SSKJ²
popápati -am dov. (ā)
otr. pojesti: ali si že vse popapal
SSKJ²
popápcati -am dov. (ȃ)
otr. pojesti: le popapcaj juhico
SSKJ²
popára -e ž (ȃ)
jed iz poparjenega kruha: zjutraj in zvečer so jedli poparo
SSKJ²
popárek -rka m (ȃ)
pijača, ki se pripravi tako, da se polijejo (zdravilne) rastline z vročo vodo: piti poparek / kamilični, slezov poparek / otrobov poparek za obkladke
SSKJ²
popáriti -im dov. (á ȃ)
1. politi z vrelo tekočino: popariti kruh, moko, zelenjavo; popariti krmo s kropom; posodo je razkužil tako, da jo je poparil; pri kuhanju se je poparila
2. poškodovati, uničiti občutljivejše dele rastlin: slana je poparila ajdo, cvetje, listje
3. ekspr. potreti, pobiti1: te besede so ga zelo poparile; njeno vedenje me je nekoliko poparilo; to človeka popari
    popárjen -a -o:
    jesti poparjene mlince; gostje so bili precej poparjeni; zelo poparjen je odšel; od slane poparjeno listje; prisl.: poparjeno reči
SSKJ²
popárjenost -i ž (ȃ)
ekspr. potrtost, pobitost: ljudi se polašča poparjenost; trudil se je, da ne bi opazila njegove poparjenosti / moralna poparjenost
SSKJ²
pòpárt in popárt -a m (ȍ-ȃ; ȃ)
um. umetnostna smer v drugi polovici 20. stoletja, katere izrazno sredstvo je vsakdanji predmetni svet: opart in popart; v prid. rabi: popart motiv
SSKJ²
popartíst -a m (ȋ)
predstavnik poparta: dognanja popartistov
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
popásti1 -pádem dov., stil. popàl popála (á ā)
1. nav. ekspr. močno, sunkovito prijeti: nenadoma ga je nekdo popadel in začela sta se tepsti; popadel jo je za lase / pes ga je popadel za hlačnico; pren. popadel je njihovo v naglici izgovorjeno obljubo; popasti priložnost
// z nenadnim, sunkovitim gibom vzeti: popadel je aktovko in zbežal
2. nav. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža nastop stanja, kot ga določa samostalnik: nenadoma ga je popadla slabost / večkrat ga popade kašelj / popadla jo je groza, jeza, žalost; popadel ga je strah in začel je bežati / popadel ga je jok, smeh; brezoseb. nenadoma ga je popadlo / čistil je puško, da je ne bi popadla rja
3. star. drug za drugim pasti: vsako leto jim popade na tla precej jabolk
● ekspr. saj res, kako je bilo, je brž popadla rekla; star. biriči so ga popadli prijeli, zgrabili; ekspr. kaj te je popadlo zakaj tako ravnaš; zakaj si storil to (nepremišljeno) dejanje; star. ženo je popadlo dobila je (porodne) popadke
SSKJ²
popásti2 -pásem dov. (á)
1. pasoč se pojesti: živina je popasla travo; do golega popasti / popasti travnik / konji so popasli žito pasoč se poškodovali, uničili; pren., ekspr. sonce je popaslo še tistih nekaj krp snega
2. povzročiti, da žival kaj pasoč se poje: ne smeš popasti tiste trave, ker jo bom kosil / popasti obronke njiv; vse okrog hiše je že popasel / pastir je popasel sosedovo koruzo
3. krajši čas pasti: popasti kozo; malo še popasi, je še prezgodaj gnati domov; srna se je nekoliko popasla po travniku
    popásen -a -o:
    popaseno deteljišče
SSKJ²
popáščiti se -im se dov. (á ȃ)
nar. pohiteti: popaščila se je za njim / popašči se in pridi takoj na njivo
SSKJ²
popazíti in popáziti -im dov. (ī á ȃ)
krajši čas paziti: soseda ji je popazila otroka; popaziti na hišo, živino; prosil jih je, naj malo popazijo, dokler bo zdoma / obšel je sadovnjak in popazil, da bi ga kdo iz hiše ne videl
SSKJ²
popcorn gl. popkorn
SSKJ²
pópčar -ja m (ọ̑)
vrtn. brstični ohrovt: gojiti popčar
SSKJ²
pópček -čka m (ọ̑)
manjšalnica od popek: marelica je že pognala popčke / umiti otroku popček
♦ bot. velecvetni popčki gozdna rastlina z dolgopecljatimi jajčastimi ali srčastimi listi in modrimi cveti v socvetju; spomladanska torilnica
SSKJ²
popečáti se -ám se dov. (á ȃ)
krajši čas ukvarjati se: še se bo moral popečati s tem vprašanjem; malo se popečaj z otroki
SSKJ²
popêči -pêčem dov., tudi popekó; popêci popecíte; popékel popêkla (é)
1. narediti, da je kaj na površini pečeno: popeči meso, zrezke; na hitro popeči / popeči kruhove rezine na štedilniku
2. s pečenjem porabiti: popeči vso moko; polovico kostanja so že popekli
    popečèn -êna -o:
    popečen kruh z maslom
SSKJ²
pópek -pka m (ọ̑)
1. zarodek lista ali cveta: popek se debeli, odpira; drevo že dela, poganja popke; jasminov popek; popki vrtnic / cvetni, listni popek; pren., ekspr. njuna ljubezen je ostala v popku
2. okrogla brazgotina sredi trebuha, kjer je bila odrezana popkovnica: imeti udrt popek; bolečine okoli popka
● ekspr. dekle je še nežen popek zelo mlado; ekspr. ne seže mu niti do popka po kaki pozitivni lastnosti, značilnosti mu ni enak, enakovreden; knjiž., ekspr. takrat je bila Grčija popek sveta središče
♦ bot. adventivni ali nadomestni popek ki zraste iz starega tkiva; med. vnetje popka
SSKJ²
popelín -a m (ȋ)
poplin: obleka iz popelina
SSKJ²
popelínast -a -o prid. (ȋ)
poplinast: popelinasta obleka
SSKJ²
pôpelj -na [popəlj] m (ó)
bot. visoka vrtna rastlina z belimi, rdečimi, rumenimi cveti; rožlin: popeljni že cvetijo
SSKJ²
popeljáti -péljem tudi -ám dov., popêlji popeljíte; popêljal (á ẹ̄, ȃ) nav. ekspr.
1. s prevoznim sredstvom spraviti kam: sedi, popeljem te do mesta, v mesto; naložila sta sode, da jih popeljeta v zidanico odpeljeta / s čolni so jih popeljali na izlet peljali
2. kot spremljevalec, vodnik narediti, da kdo kam gre: popeljal je otroka čez cesto; vsak dan ga popelje na sprehod
3. omogočiti, da kdo
a) kam pride: steza vas popelje do pastirske koče / popeljati ljudi k velikim nalogam in uspehom / on je popeljal revolucijo naprej
b) kaj spozna, se s čim seznani: filmske kamere nas bodo popeljale v svet pod morjem; roman popelje bralca v pohorske gozdove / popeljal jo je v visoko družbo
● star. popeljati dekle pred oltar poročiti se z njo
    popeljáti se 
    1. poleteti z razprostrtimi, skoraj mirujočimi krili: kragulj se je popeljal nizko nad jato kokoši
    2. zdrsniti: čez plaz so šli previdno, da se ne bi popeljali v brezno; popeljati se po bregu navzdol
SSKJ²
popéniti -im dov. (ẹ́ ẹ̑)
pog., zlasti v sproščenem ožjem krogu zelo se razjeziti: ko je to slišal, je čisto popenil
SSKJ²
popénjati -am nedov. (ẹ̑)
knjiž. zategovati, napenjati: popenjati jermen, pas; nehaj popenjati
    popénjati se 
    vzpenjati se, dvigati se: popenjala se je na prste, da bi bolje videla / popenjati se po stopnicah; sunkoma se popenja navzgor
SSKJ²
popenjávka -e ž (ȃ)
rastlina, ki se pri rasti oprijema opore: zidove preraščajo popenjavke; bujno cvetoča popenjavka; sobne, zimzelene popenjavke / vrtnice popenjavke
SSKJ²
pôper -pra m (ó)
posušeno seme ali plodovi poprovca, ki se uporabljajo kot začimba: poper peče; dodati jedi malo popra; potresti slanino s poprom; zrno popra; sol in poper; prst je suha kot poper / beli iz semen poprovca, črni poper iz plodov poprovca; celi, mleti poper; mlinček za poper za mletje popra; pren., ekspr. svojemu pripovedovanju je dodal precej popra
● ekspr. (jaz) ti bom dal popra nabil te bom; napravil ti bom kaj neprijetnega; suh je kot poper nima denarja
♦ bot. vodni popri močvirske in vodne rastline s črtalastimi listi in z belimi ali rožnatimi cveti, Elatinaceae
SSKJ²
popéskati -am dov. (ẹ̑)
knjiž. posuti s peskom: popeskati poti
    popéskan -a -o:
    popeskane poti in steze
SSKJ²
popéstovati -ujem in popestováti -újem dov. (ẹ́; á ȗ)
krajši čas pestovati: popestovati otroka; čeprav je že velik, se še vedno rad popestuje / ekspr. malo je popestovala svojo žalost, nato pa pozabila nanjo
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
popestrítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od popestriti: popestritev programa / tovarna je poskrbela za popestritev izbire izdelkov / z izborom pravih sadik skrbijo za popestritev parkov in vrtov
SSKJ²
popestríti -ím dov., popéstril; popestrèn (ī í)
iz zelo različnih elementov zanimivo, privlačno sestaviti: program so popestrili z ansamblom iz Afrike / popestriti izlet z vožnjo po jezeru / popestriti izbiro blaga / sobo so popestrili s pisanimi barvami poživili
SSKJ²
popetériti -im dov. (ẹ̄ ẹ̑)
narediti kaj petkrat tolikšno: popeteriti proizvodnjo; cene nekaterih izdelkov so se popeterile
// ekspr. zelo pomnožiti, povečati: popeteriti svoje premoženje
SSKJ²
popéti -pnèm dov., popél; nam. popét in popèt (ẹ́ ȅ)
knjiž. zategniti, napeti1: popeti jermen, pas / voz so morali večkrat popeti
    popéti se 
    vzpeti se, dvigniti se: hotel se je popeti na vrh skale; popeti se na žival, v sedlo / popeti se na hrib, teraso
SSKJ²
popetóriti -im dov. (ọ̄ ọ̑)
narediti kaj petkrat tolikšno; popeteriti: v premogovniku so popetorili proizvodnjo; cena zemljišča se je popetorila
SSKJ²
popévanje -a s (ẹ́)
glagolnik od popevati: od nekod je prihajalo žalostno popevanje / glasno, dekliško, pijansko popevanje
SSKJ²
popévanka -e ž (ẹ́)
zastar. pesem, popevka: peti narodne, pastirske popevanke
SSKJ²
popévati -am nedov. (ẹ́)
v presledkih, navadno ne glasno peti: sprehaja se po vrtu in veselo popeva; požvižgavati in popevati; tiho si popevati
// star. peti sploh: popevati kolednice / to pesem so popevali pred dvajsetimi leti / ptiči so glasno popevali
SSKJ²
popévčica -e ž (ẹ̑)
nav. ekspr. manjšalnica od popevka: prepevati popevčice; okrogla, sentimentalna popevčica
SSKJ²
popévka -e ž (ẹ̑)
1. vokalna skladba v popularnem ritmu in z vsebinsko nezahtevnim besedilom: peti, poslušati popevke; domača, poulična popevka; to je avtor najpopularnejše popevke; festival popevk
2. nav. ekspr. umetniško nezahtevna pesem: poleg drugih pesmi je napisal tudi veliko popevk / peti popevke; pesem je vesela dijaška popevka
SSKJ²
popévkar -ja m (ẹ̑)
pevec popevk: nastopajo znani popevkarji in instrumentalni ansambli; uspeh mladega slovenskega popevkarja
SSKJ²
popévkarica -e ž (ẹ̑)
pevka popevk: popularna, slavna popevkarica
SSKJ²
popévkarski -a -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na popevkarje, popevke ali popevkarstvo: popevkarski festival / popevkarska glasba / publ. nova zvezda na popevkarskem nebu
SSKJ²
popévkarstvo -a s (ẹ̑)
dejavnost popevkarjev: posvetiti se popevkarstvu; problemi slovenskega popevkarstva / popevkarstvo je postalo za nekatere najbolj kulturno razvedrilo
SSKJ²
pôpič -a m (ȏ)
ekspr. manjšalnica od pop, duhovnik: mladi popiči
SSKJ²
popíhati -am dov., tudi popihájte; tudi popihála (í)
1. s pihanjem
a) odstraniti: popihati prah s knjig, police
b) ohladiti: preden nese juho v usta, jo popiha
c) olajšati bolečine: popihati otroku buško; udarjeni prst samo malo popiha in dela naprej
2. zapihati: popihal je veter in prevrnil strašilo
3. pog., ekspr., navadno v zvezi z jo oditi, zbežati: hčerka jo je popihala z neznancem; popihati jo domov; pred vojaki sta jo popihala v gozd; umaknil se je k vratom, da bi jo lažje popihal
// uiti: ujetniki so jo v temi popihali biričem
● pog., ekspr. popihati ji moraš na dušo vneto ji povedati kaj lepega, ji podvoriti
SSKJ²
popihávati -am nedov. (ȃ)
v presledkih na rahlo pihati: popihaval je prijeten vetrič; brezoseb. od severa je hladno popihavalo
SSKJ²
popíhniti -em dov. (í ȋ)
(na rahlo) zapihati: od časa do časa popihne veter
SSKJ²
popíjati -am nedov. (í)
1. odstranjevati odvečno tekočino s predmetom, stvarjo, ki vpija vlago: popijati pot z robcem
// vpijati, vsrkavati: suha zemlja je sproti popijala vodo
2. star. popivati: samo popija in zapravlja
SSKJ²
popíkati -am dov. (ī ȋ)
opikati: čebele so ga popikale / komarji te bodo popikali
● ekspr. izstrelki so popikali zid poškodovali; ekspr. kokoši so popikale zrnje pozobale
    popíkan -a -o:
    popikan od bolh, os
    ●     rdeče popikane postrvi pikaste; od muh popikana žarnica žarnica, na kateri so mušji iztrebki
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
popíliti -im dov. (í ȋ)
nekoliko opiliti: popiliti ključ / popiliti rob kovine
SSKJ²
pôpinja -e ž (ō)
popova žena: pop z mlado popinjo
SSKJ²
popípati -am tudi -ljem dov. (ī ȋ)
nar. populiti: popipati lan / popipati ptiču perje
SSKJ²
popípsati -am dov. (ȋ) pog.
razpršiti sredstvo (proti mrčesu) na kaj: popipsati komarje, muhe
SSKJ²
popís -a m (ȋ)
glagolnik od popisati: popis inventarja, zalog / popis bo zajel tudi druge podatke; voditi popis / statistični, uradni popis; popis prebivalstva / natančen, obširen popis dogodkov, življenja
SSKJ²
popísati in popisáti -píšem dov., popíšite (í á í)
1. ugotoviti količino, vrednost in narediti seznam vseh predmetov, ki se uporabljajo pri opravljanju določene dejavnosti, zlasti podjetja ali ustanove: popisati blago v zalogi / popisati stroške / popisati nastalo škodo
// ugotoviti število in zbrati osnovne podatke
a) vseh prebivalcev določene upravne enote: popisati prebivalstvo; vsi so se morali popisati
b) kake skupine ljudi sploh: popisati za šolo sposobne otroke
● policist ga je ustavil in popisal si zapisal njegove osebne podatke
2. z besedami predstaviti, prikazati kaj po zunanjih značilnostih; opisati: očividec je nesrečo natančno popisal; svoje življenje je popisal v dveh knjigah
3. s pisanjem izpolniti: popisati dve strani / popisati zidove; ekspr. otrok je popisal vse stene počečkal, pomazal
    popísan -a -o:
    popisani listi; popisan s črnilom; natančno popisano blago
SSKJ²
popísen -sna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na popis: popisni podatki / popisni list, obrazec; popisna komisija
SSKJ²
popiskávati -am nedov. (ȃ)
v presledkih, navadno ne glasno piskati: pastir je otožno popiskaval
SSKJ²
popísnica -e ž (ȋ)
obrazec za popisovanje: izpolnjevati, zbirati popisnice; s popisnicami bodo zbrali predvsem demografske podatke
SSKJ²
popisoválec -lca [popisovau̯ca] m (ȃ)
kdor popisuje: pri popisu prebivalstva sodeluje veliko popisovalcev
SSKJ²
popisoválka -e [popisovau̯ka] ž (ȃ)
ženska, ki popisuje:
SSKJ²
popisovánje -a s (ȃ)
glagolnik od popisovati: popisovanje blaga, knjig / začelo se je uradno popisovanje / popisovanje doživljajev
SSKJ²
popisováti -újem nedov. (á ȗ)
1. ugotavljati količino, vrednost in delati seznam vseh predmetov, ki se uporabljajo pri opravljanju določene dejavnosti, zlasti podjetja ali ustanove: popisovati nove knjige, novo opremo
// ugotavljati število in zbirati osnovne podatke
a) vseh prebivalcev določene upravne enote: zadnjič so popisovali pred desetimi leti
b) kake skupine ljudi sploh: popisovati novince, učence
2. z besedami predstavljati, prikazovati kaj po zunanjih značilnostih; opisovati: popisovati nesrečo, zmago; humoristično, obširno popisovati
SSKJ²
popíti -píjem dov. (í)
1. končati pitje: pojesti in popiti
// s pitjem zaužiti vso tekočino: vina niso popili, čeprav so ga plačali; popiti kavo; popij še to, potem pa greva; pren., pesn. glasove je popila tišina jutra
// s pitjem zaužiti sploh: pojdi, bova kaj popila; popiti požirek čaja; pren., ekspr. motor je popil veliko bencina
● preveč si popil, pa ne veš, kaj govoriš zaužil si preveč alkoholne pijače
2. uporabiti, imeti za pijačo: Francozi popijejo več vina kakor mi
3. odstraniti tekočino s predmetom, stvarjo, ki vpija vlago: z gobo popiti polito vodo / suha prst je deževnico hitro popila / ekspr. sonce je popilo meglo, slano
    popít -a -o:
    popito vino
SSKJ²
popiváč -a m (á)
ekspr. kdor popiva: bil je razvpit popivač; popivači in pretepači
SSKJ²
popívanje -a s (í)
glagolnik od popivati: nočno popivanje; popivanje in ponočevanje
SSKJ²
popívati -am nedov. (í)
uživati alkoholne pijače
a) navadno dalj časa in v veliki količini: ves večer je popival s prijatelji; popivali so po zidanicah pozno v noč
b) pogosto in v veliki količini: popiva in zapravlja
SSKJ²
popívka -e ž (ȋ)
knjiž. zabava, pri kateri se zlasti pije: udeleževati se veselih popivk
SSKJ²
popívnati -am dov. (ȋ)
odstraniti odvečno tekočino s pivnikom: popivnati kapljo črnila
// odstraniti odvečno tekočino s predmetom, stvarjo, ki vpija vlago: s krpo popivnati polito kavo / popivnati masten madež s kruhom / ekspr. s svojim robcem ji je popivnal solze z obraza
SSKJ²
popízditi -im dov. (ī ȋ) vulg.
zelo se razjeziti, razburiti in navadno začeti grobo, glasno preklinjati: čisto je popizdil in se začel dreti name / popizditi na koga
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
pópje -a s (ọ̄)
več popkov, popki: popje se že napenja; popje vrtnic se je odprlo; drevje je pognalo popje; mraz je poškodoval popje; krošnje so bile rjave od popja / cvetno popje; pren., knjiž. njuna ljubezen je bila še v popju
SSKJ²
pópkar -ja m (ọ̑)
nar. žepni nož z enim pregibnim rezilom in lesenim ročajem; pipec: s popkarjem si je odrezal košček klobase
♦ zool. ptica pevka s kratkim, debelim kljunom; (veliki) kalin
SSKJ²
pópkarica -e ž (ọ̑)
nar. žepni nož z enim pregibnim rezilom in lesenim ročajem; pipec: s popkarico je odrezal palico
SSKJ²
pópkast -a -o prid. (ọ̑)
1. podoben popku: popkaste oči
2. poln popkov: drevje je že zelo popkasto
SSKJ²
pôpkórn in popcorn -a [pôpkórən in pôpkórn] m (ȏ-ọ́) pog.
1. razpočena in napihnjena zrna koruze pokovke; pokovka: jesti popkorn; prodaja popkorna
2. slabš. umetniško nezahteven film: gledati popkorn / v prid. rabi: popkorn film
SSKJ²
pópkov -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na popek: popkova barva / globoko udrta popkova jamica
● knjiž. pretrgati popkovo žilo popkovnico
♦ anat. popkova kila, žila popkovna kila, žila; med. popkov granulom
SSKJ²
popkôven tudi pópkoven -vna -o prid. (ō; ọ̑)
anat. nanašajoč se na popek: popkovna kila; popkovna žila krvna žila v popkovnici
SSKJ²
popkovína -e ž (í)
anat. vrvi podobna tvorba, ki povezuje plod s posteljico; popkovnica: popkovina se je pretrgala; podvezati, prerezati popkovino; krvaveti iz ostanka popkovine; pren., knjiž. pretrgala se je popkovina, ki ga je vezala na dom
♦ bot. del semenske zasnove, s katerim je ta pritrjena v plodnici
SSKJ²
popkôvnica in pópkovnica -e ž (ȏ; ọ̑)
anat. vrvi podobna tvorba, ki povezuje plod s posteljico: popkovnica se je pretrgala; babica je prerezala popkovnico; krvaveti iz ostanka popkovnice; pren., knjiž. vse življenje ni mogel prerezati popkovnice, ki ga je vezala na mater
SSKJ²
pòpkultúra in pòp kultúra -e ž (ȍ-ȗ)
kultura v drugi polovici 20. stoletja, katere izrazno sredstvo je vsakdanji predmetni svet: ameriška popkultura; sodobna popkultura; mediji, moda in popkultura
SSKJ²
pòpkultúren -rna -o prid. (ȍ-ȗ)
nanašajoč se na popkulturo: odprtje centra urbane kulture je za številne obiskovalce popkulturnih dogodkov dogodek leta; popkulturna ikona / popkulturni fenomen
SSKJ²
popláčati in poplačáti -am dov. (á á á)
1. v celoti plačati, poravnati: poplačati dolgove, škodo
2. narediti, dati komu kaj kot nadomestilo, odškodnino: poplačati delo, trud / poplačati dobroto z nehvaležnostjo / kot vljudnostna fraza s čim, kako naj ti to poplačam; pren. lep razgled nas je poplačal za težko pot
● knjiž. za to te bom še poplačal se ti bom maščeval
    popláčan -a -o:
    dolg še ni poplačan; njegov trud je bil bogato poplačan
SSKJ²
poplačevánje -a s (ȃ)
glagolnik od poplačevati: poplačevanje dolga, posojila, terjatve; poplačevanje upnikov; sklad za poplačevanje odškodnine
SSKJ²
poplačeváti -újem nedov. (á ȗ)
1. v celoti plačevati, poravnavati: poplačevati dolgove
2. delati, dajati komu kaj kot nadomestilo, odškodnino: poplačevati trud / poplačevati pridne delavce; pošteno poplačevati / očetovo ljubezen poplačuje s sovraštvom
SSKJ²
poplačílen -lna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na poplačilo: poplačilni načrt; poplačilni pogoji; poplačilni zahtevek; poplačilna sposobnost / poplačilni razred; poplačilna pravica
SSKJ²
poplačílo -a s (í)
1. glagolnik od poplačati: poplačilo dolga
2. star. plačilo: pričakoval je bogato poplačilo
SSKJ²
poplačníški -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na poplačevanje, plačilo za nazaj: ponudba predplačniških in poplačniških paketov; poplačniški sistem plačevanja cestnin
SSKJ²
poplàh -áha m (ȁ á) knjiž.
1. nenaden (velik) strah, preplašenost: med nami je zavladal poplah; popis živine je povzročil poplah med kmeti; odkriti vzrok poplaha
// zmeda, nered: v taboru je nastal poplah
2. alarm: poplah zaradi letalskih napadov / zatrobiti poplah / sirene so naznanile konec poplaha
SSKJ²
poplahníti in popláhniti -em dov. (ī á)
nar. poplakniti: poplahniti posodo
● nar. po večerji si rad poplahne grlo s čajem popije še nekaj čaja
SSKJ²
poplakníti in poplákniti -em dov. (ī á)
1. z vodo ali drugo tekočino na hitro očistiti brez drgnjenja: poplakniti posodo / hlev enkrat na dan poplaknejo z vodnim curkom
2. z vodo ali drugo tekočino odstraniti zlasti umazanijo: poplakniti smeti in prah
● ekspr. jezo, žalost je poplaknil z vinom popil je nekaj vina in zmanjšal, odpravil jezo, žalost; ekspr. poplakniti mastno kosilo z vinom po kosilu popiti še nekaj vina; ekspr. poplakniti si (suho) grlo kaj popiti
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
poplakováti -újem nedov. (á ȗ)
z vodo ali drugo tekočino na hitro čistiti brez drgnjenja: poplakovati sode
● ekspr. v gostilni poplakujeta vsak svojo jezo, žalost pijeta alkoholno pijačo, da bi zmanjšala, odpravila jezo, žalost; ekspr. jedel je rake in jih poplakoval z vinom zraven pil vino
SSKJ²
poplašíti in poplášiti -im, in poplašíti -ím dov., poplášil (ī á ā; ī í)
knjiž. nekoliko preplašiti, prestrašiti: z omedlevico ga je hotela samo poplašiti
    poplašíti se in poplášiti se, in poplašíti se
    splašiti se: krava se je poplašila in zbezljala
SSKJ²
popláva -e ž (ȃ)
1. razlitje, razširjenje velike količine vode po kaki površini: na tem polju so vsako leto poplave; poplava je naredila veliko škode; preprečiti poplavo; severne kraje so zajele katastrofalne poplave; občasne, pomladanske poplave; ekspr. v kopalnici imajo pravo poplavo / poplava se širi, umika voda ob takem razlitju, razširjenju
2. ekspr., z rodilnikom velika količina, množina: poplava besed, vprašanj; jezi se nad poplavo slabe literature; poplava različnih podatkov / poplava luči, svetlobe
SSKJ²
popláven1 -vna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na poplavo: poplavna voda / poplavna katastrofa
SSKJ²
popláven2 -vna -o prid. (ā)
na katerem so poplave: poplavni travnik; poplavno ozemlje
SSKJ²
popláviti -im dov. (ā ȃ)
1. z razlivanjem, širjenjem pokriti kako površino: narasla reka spomladi poplavi polje / morje večkrat poplavi obalno mesto; voda je poplavila več vasi / ladijske prostore, rudnik je poplavila voda vdrla vanje, jih zalila; ekspr. dim je poplavil sobo; pren., ekspr. sonce poplavi travnike
// ekspr. pojaviti se kje v veliki količini, množini: mesto poplavijo letaki proti vojni; deželo so poplavile sovražne čete
2. narediti, da pride na kako površino, v kak prostor voda, navadno v veliki količini: riževa polja je treba poplaviti; zaradi požara so skladišče na ladji poplavili
// ekspr. narediti, da se kaj pojavi kje v veliki količini: poplaviti trg s tujim blagom
● star. valovi bi jih kmalu poplavili s krova odplavili, odnesli
    poplávljen -a -o:
    poplavljene vasi; občasno poplavljeno kraško polje; to območje je poplavljeno vso zimo
SSKJ²
poplávljati -am nedov. (á)
1. z razlivanjem, širjenjem pokrivati kako površino: narasli potok je začel poplavljati; voda je hitro poplavljala dolino / ta reka vsako pomlad poplavlja / morje poplavlja obalo; pren., ekspr. jutranja zarja je poplavljala lesketajoče se ledenike
// ekspr. pojavljati se kje v veliki količini, množini: tuje blago poplavlja domača tržišča; deželo so poplavljale sovražne divizije
2. delati, da pride na kako površino, v kak prostor voda, navadno v veliki količini: poplavljati riževa polja
// ekspr. delati, da se kaj pojavi kje v veliki količini: poplavljati trg s tujimi proizvodi / poplavljati poslušalce z zabavnoglasbenimi oddajami
SSKJ²
poplávljenec -nca m (ȃ)
kdor je prizadet, oškodovan zaradi poplave: poplavljenci so si pomagali sami; pomoč poplavljencem
SSKJ²
poplazíti in popláziti -im, in popláziti -im dov. (ī á ȃ; á ȃ)
podrsati: v veži so poplazile ženine copate
    poplazíti se in popláziti se, in popláziti se
    krajši čas se plaziti: malo se poplaziš, da prideš skozi luknjo
SSKJ²
pòplebiscíten -tna -o prid. (ȍ-ȋ)
nanašajoč se na čas po plebiscitu: poplebiscitna dejavnost vlade / poplebiscitni čas
SSKJ²
poplemenítenje -a s (ȋ)
glagolnik od poplemenititi: poplemenitenje človeka / duhovno poplemenitenje / poplemenitenje zaslužnih državljanov
SSKJ²
poplemenítiti -im dov. (ī ȋ)
1. narediti kaj plemenito, dobro: skrb za druge ga je poplemenitila / starost je poplemenitila poteze na njegovem obrazu
// izboljšati, obogatiti: poplemenititi jezikovni izraz / poplemenititi okus vina
2. zlasti v fevdalizmu dati, podeliti plemiški naslov: cesar ga je zaradi vojaških zaslug poplemenitil
    poplemeníten -a -o:
    poplemeniten obraz; poplemeniteno izražanje
SSKJ²
poplésati in poplesáti -pléšem dov. (ẹ́ á ẹ́)
krajši čas plesati: z vsako je poplesal / malo še poplešemo, potem pa gremo / ekspr. suhi list je poplesal na vodi, po zraku
SSKJ²
poplesávati -am nedov. (ȃ)
1. v presledkih krajši čas plesati: med godci poplesavajo mladi pari
2. ekspr. v presledkih lahkotno se gibati, premikati, navadno v določenem ritmu: konj je začel rezgetati in poplesavati ob godbi / gostitelja sta veselo poplesavala okrog gostov
// lahkotno se gibati, premikati sploh: snežinke poplesavajo; listi poplesavajo po zraku, v vetru / na obrazih jim je poplesaval odsev ognja
3. ekspr. neurejeno se premikati, navadno sem in tja: čoln poplesava na valovih
    poplesavajóč -a -e:
    poplesavajoča hoja
SSKJ²
popléskati -am dov. (ẹ̑)
prekriti z oljnato barvo, lakom: popleskati okna; belo popleskati pohištvo; pren., ekspr. časopis je novico senzacionalno popleskal
● ekspr. obrvi si je črno popleskala pobarvala
// poslikati, pobeliti1: popleskati predsobo s svetlimi barvami
    popléskan -a -o:
    rdeče popleskana ograja; socialno popleskana poezija; vozilo je črno popleskano
SSKJ²
poplesovánje -a s (ȃ)
glagolnik od poplesovati: veselo poplesovanje / poplesovanje plamenov v kaminu
SSKJ²
poplesováti -újem nedov. (á ȗ)
1. v presledkih plesati: igral je na kitaro in poplesoval
2. ekspr. v presledkih lahkotno se gibati, premikati, navadno v določenem ritmu: konj poplesuje pred gledalci / gostitelj je poplesoval okrog gostov in se jim klanjal; za njo je poplesoval otrok
// lahkotno se gibati, premikati sploh: metulji poplesujejo nad cveti / snežinke so poplesovale v vetru / po zavesah poplesujejo sence
3. ekspr. neurejeno se premikati, navadno sem in tja: ladja poplesuje na valovih
    poplesujóč -a -e:
    poplesujoče snežinke; poplesujoč od veselja
SSKJ²
poplêsti -plêtem dov., poplêtel in poplétel poplêtla, stil. poplèl poplêla (é)
1. obrt., v zvezi s petlja s pletilko narediti novo petljo skozi prejšnjo: poplesti petljo desno; naslednji dve petlji popletemo skupaj, za rob
2. s pletenjem porabiti: popletla je vso volno
    popletèn -êna -o:
    popletena petlja
SSKJ²
poplèt -éta m (ȅ ẹ́)
gozd., grad. spleteno šibje, protje, ki preprečuje, zadržuje posipanje zemlje, peska v bregu: utrditi breg s popletom / mrtvi iz suhega šibja, protja, živi poplet iz svežih vrbovih vej, ki se okoreninijo
SSKJ²
popléti -plévem dov., tudi poplevíte; poplél (ẹ́)
s puljenjem odstraniti plevel: popleti gredice / popleti ljuljko iz pšenice
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
poplín -a m (ȋ)
tanka bombažna tkanina, zlasti za srajce: srajca iz poplina
SSKJ²
poplínast -a -o prid. (ȋ)
ki je iz poplina: poplinasta srajca
SSKJ²
poplitvênje -a s (é)
glagolnik od poplitveti: poplitvenje jezera, reke / poplitvenje bralcev zaradi branja slabe literature
SSKJ²
poplitvéti -ím dov. (ẹ́ í)
knjiž. postati plitev: zaradi suše je reka poplitvela / ob branju take literature je poplitvel
SSKJ²
poplitvíčiti -im dov. (í ȋ)
knjiž. poplitviti: poplitvičiti revolucionarne ideje
SSKJ²
poplitvíti -ím tudi poplítviti -im dov., poplítvil (ī í; í ȋ)
narediti (bolj) plitvo: nanosi hudournikov so poplitvili jezero; morje se je poplitvilo / slabe knjige človeka poneumijo in poplitvijo; ekspr. njihova ljubezen do domovine se je sčasoma poplitvila
    poplitvèn -êna -o in poplítven -a -o:
    svet mladih ljudi je v drami preveč poplitven; poplitveno jezero
SSKJ²
poplitvováti -újem nedov. (á ȗ)
knjiž. delati (bolj) plitvo: poplitvovati jarek; struga reke se poplitvuje / taki filmi poplitvujejo gledalce
SSKJ²
popljúčnica -e ž (ȗ)
anat. mrena, ki obdaja pljuča: popljučnica in porebrnica
SSKJ²
popljúvati -am in -pljújem in popljuváti -pljúvam in -pljújem dov., popljuvál in popljúval (ú; á ú)
1. s pljuvanjem umazati: popljuvati tla / od jeze ga je popljuval
2. ekspr. vzeti ugled, osramotiti: popljuvali so svoje umetnike / vse vrednote so popljuvali
    popljúvan in popljuván -a -o:
    popljuvana tla
SSKJ²
poplôčiti -im tudi poplóčiti -im dov. (ó ȏ; ọ̄ ọ̑)
knjiž. prekriti, tlakovati s ploščami: popločiti dvorišče
    poplôčen tudi poplóčen -a -o:
    popločena pot, terasa
SSKJ²
poplôskati -am dov. (ȏ)
krajši čas ploskati: na koncu je tudi on zadržano poploskal / z dlanjo je poploskal po mizi / ekspr. poploskati koga po hrbtu natepsti
SSKJ²
poplúžiti se -im se dov. (ú ȗ)
nar. podrsati se: ne bi bilo .. nič posebnega, če bi se poplužil po gladkih stenah žrela (A. Luther – M. Klopčič)
SSKJ²
popôditi -im dov. (ō ȏ)
knjiž. narediti, položiti pod: popoditi hlev
SSKJ²
popogániti -im dov. (á ȃ)
za kristjane narediti kaj pogansko: popoganiti prebivalce; ljudje so se popoganili
SSKJ²
pòpojútrišnjem prisl. (ȍ-ȗ)
tretjega dne po današnjem dnevu: če ne moreš pojutrišnjem, pridi popojutrišnjem
SSKJ²
popókati1 -am dov. (ọ́ ọ̑)
1. drug za drugim počiti: kozarci, obroči so popokali / hlačni šivi so popokali
2. pog., ekspr. postreliti: postavili so jih ob zid in popokali
3. ekspr., v zvezi z od izraža visoko stopnjo stanja, kot ga določa samostalnik: poslušalci so skoraj popokali od smeha
SSKJ²
popôkati2 -am dov. (ȏ)
pog. vzeti, pobrati: popokala je svoje stvari in odšla
● pog. fašisti so popokali vse, ki so bili takrat na cesti s silo odpeljali, prijeli
SSKJ²
popôl1 -- [popou̯] v prid. rabi (ȏ)
nar. izraža ne polno mero, stopnjo; napol: popol resnica
● popol brat polbrat
SSKJ²
popôl2 in popôli -- v prid. rabi (ó)
star. izraža ne polno mero, stopnjo; napol: popol znanstvenik
● popol brat polbrat; prim. popoli
SSKJ²
popôl... prvi del zloženk (ó)
star. pol...: popolznanstvenik
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
popôldan1 -dnéva [popou̯dan] m (ȏ ẹ̑)
1. del dneva od poldneva do večera: ta teden imamo vse popoldneve proste; popoldan je prespal; bil je topel nedeljski popoldan
2. s prilastkom popoldanska kulturna, športna prireditev: filmski popoldnevi; prirediti glasbeni popoldan
SSKJ²
popôldan2 [popou̯dan] prisl. (ȏ)
v času od poldneva do večera; popoldne2: popoldan se bo odpeljal; vrnem se jutri popoldan
SSKJ²
popoldánčar -ja [popou̯dančar] m (ā)
šol. žarg. kdor hodi popoldne v šolo: dopoldančarji in popoldančarji
SSKJ²
popoldánec -nca [popou̯danəc] m (á)
šol. žarg. kdor hodi popoldne v šolo: popoldanci so se do večera vrnili iz šole; dopoldanci in popoldanci
SSKJ²
popoldánji -a -e [popou̯danji] prid. (á)
popoldanski: popoldanji pouk je hitro minil
SSKJ²
popoldánski tudi popôldanski -a -o [popou̯danski] prid. (á; ȏ)
nanašajoč se na popoldan: učenci imajo le popoldanski pouk; popoldanska malica; popoldanska obleka / popoldanska obrt obrt, ki jo opravlja zaposleni občan v prostem času / popoldanski učenci / v popoldanskem času se je ukvarjal s športom
♦ gled. abonma petek popoldanski
SSKJ²
popôldne1 -dnéva [popou̯dne] s (ȏ ẹ̑) ed.
1. del dneva od poldneva do večera; popoldan1: toplo jesensko popoldne; vse popoldne presedi v kavarni
2. s prilastkom popoldanska kulturna, športna prireditev: kulturno popoldne; športno popoldne se začne ob treh
SSKJ²
popôldne2 [popou̯dne] prisl. (ȏ)
v času od poldneva do večera: popoldne bo predavanje; popoldne bomo šli na sprehod; prišli bodo danes ob dveh popoldne; srečal sem ga včeraj popoldne; prim. poldne
SSKJ²
popoldnévnik -a [popou̯dneu̯nik] m (ẹ̑)
časopis, ki izhaja popoldne: izdajati popoldnevnik; jutranjik in popoldnevnik
SSKJ²
popôli prisl. (ó)
star. napol: novice so bile popoli resnične, popoli zlagane; prim. popol2
SSKJ²
popóljčiti -im dov. (ọ̄ ọ̑)
narediti kaj poljsko: popoljčiti prebivalce; priseljenci so se hitro popoljčili / popoljčiti ime
SSKJ²
popôln -a -o [popou̯n] prid., popôlnejši (ȏ)
1. ki zajema kaj v celoti: imeti popoln pregled nad dogajanjem / popolna redukcija električnega toka; tem živalim grozi popolno iztrebljenje / v domu ima popolno oskrbo / boj za popolno neodvisnost, osamosvojitev; popolna prepoved atomskih poskusov; popolna razorožitev / popolni sončni mrk
2. ki obsega vse sestavne dele celote, enote: popolna smučarska oprema; ta uniforma ni popolna / publ. domača ekipa ni nastopila v popolni sestavi; to je do zdaj najpopolnejša zbirka / hlevski gnoj je popolno gnojilo / kandidat ima popolno srednjo šolo dokončano
3. nav. ekspr. ki je po svojih lastnostih, značilnostih brez napak, pomanjkljivosti: popoln sistem; njegov načrt je zelo popoln; popolne oblike; tehnično popolna letala / to je do zdaj najbolj popolna slika tega boja; informacija ni bila popolna
// ki ima dobre, pozitivne lastnosti v največji meri: res popoln človek; postati popoln / neskončno popolno bitje
4. ki nastopa v največji meri: popolna pijanost, slepota, zdržnost / popolna enakopravnost; pustil ji je popolno svobodo; popolno medsebojno razumevanje, zaupanje / popoln mir; popolna tema; tišina je bila popolna
// nav. ekspr., z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: popoln prelom s čim; stvar je ostala v popolni tajnosti; njihova zmaga je bila popolna; popolno nepoznavanje stvari; dobiti popolno zadoščenje / popoln nesmisel; nered v sobi je bil popoln; to je popolna laž / zdaj sem popoln berač; on je popoln tepec
♦ fiz. popolni odboj odboj, pri katerem se na meji med območjem z manjšo in območjem z večjo hitrostjo valovanja vse valovanje odbije, če je vpadni kot dovolj velik; jezikosl. popolni izpis besedila izpis, pri katerem je vsaka beseda izpisana tolikokrat, kolikorkrat se pojavi; popolni sinonim; mat. popolna indukcija sklepanje o veljavnosti izreka, nanašajočega se na kako naravno število, od tega števila na naslednje naravno število; popolno število število, ki je enako vsoti svojih pravih deliteljev; med. popolna paraliza; pravn. popolni preklic; zool. popolna preobrazba preobrazba, ki ima vse razvojne stopnje
    popôlno prisl., star.
    popolnoma: ljudje so ga že popolno pozabili; ostati popolno hladen
SSKJ²
popôlnem in po pôlnem [popou̯nem] prisl. (ȏ)
zastar. popolnoma: otrok ni popolnem zdrav
SSKJ²
popolnítev -tve [popou̯nitəu̯] ž (ȋ)
star. izpopolnitev: popolnitev priprave / popolnitev vojaške enote z novimi vojaki; popolnitev navedb / prizadeval si je za svojo popolnitev
SSKJ²
popolníti in popôlniti -im [popou̯niti] dov. (ī ó)
star. izpopolniti: popolniti pripravo, stroj / vojska je popolnila izgube s prostovoljci; na zaslišanju je svoje navedbe še popolnil; popolniti zaloge / pozneje sem svoje znanje še popolnil
SSKJ²
popolnjeváti -újem [popou̯njevati] nedov. (á ȗ)
star. izpopolnjevati: popolnjuje stroj, ki ga je sam izumil / popolnjevati zaloge / popolnjevati znanje
SSKJ²
popôlnočen tudi popolnôčen -čna -o [popou̯nočən] prid. (ȏ; ó)
nanašajoč se na čas po polnoči: popolnočni vlak; popolnočno spanje / popolnočni čas
SSKJ²
popôlnoma [popou̯noma] prisl. (ȏ)
izraža odsotnost kakršnekoli omejitve: popolnoma pozabiti, spremeniti; popolnoma se je zapil / popolnoma drugačen; mož je popolnoma gluh; ne popolnoma upravičen sum / svoji nalogi je popolnoma kos; imaš popolnoma prav; ob tej uri je že popolnoma svetlo; popolnoma brez potrebe se razburjaš; oblečen je popolnoma v črno
SSKJ²
popôlnost -i [popou̯nost] ž (ȏ)
lastnost, značilnost popolnega: popolnost seznama / nav. ekspr.: doseči popolnost; najvišja moralna, umska popolnost; popolnost pesnikove lirike / ekspr. izdelati kaj do popolnosti
SSKJ²
popôprati -am dov. (ȏ)
potresti s poprom: popoprati slanino; kumarice zrežemo, posolimo in popopramo; pren., ekspr. svoje pripovedovanje je popopral s številnimi dovtipi
// dodati jedi poper: popoprati juho
    popôpran -a -o:
    zelo popoprana jed; popoprane šale; popoprano govorjenje
    ●     ekspr. popoprane cene zelo visoke
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
pòporóden -dna -o prid. (ȍ-ọ̑)
nanašajoč se na čas po porodu: poporodna krvavitev; poporodna telovadba; poporodne težave / poporodni dopust / poporodni čas
♦ med. poporodna čišča izcejanje iz maternice prve tedne po porodu; poporodna doba čas šestih do osmih tednov po porodu; poporodna mrzlica bolezen, ki nastopi po porodu zaradi infekcije; med., vet. poporodni prisad; vet. poporodna mrzlica bolezen, ki nastopi po porodu zaradi hitrega zmanjšanja količine kalcija v krvi
SSKJ²
popóten -tna -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na pot, popotovanje: popotni vtisi, zapiski / vzeti s seboj popotno lekarno; popotna obleka, torba; popotna palica / ekspr. izbral si je popotnega tovariša
● star. popotni človek popotnik; zastar. popotni list potni list; ekspr. popotni maršal vodja potovanja; popotni prodajalec potujoči prodajalec
♦ voj. popotni maršal v nekaterih državah vodja enot na pohodu, ki skrbi, da pohod poteka po maršruti
    popótno prisl.:
    popotno oblečen človek; sam.: popotni si ogledujejo mesto
SSKJ²
popótnica -e ž (ọ̑)
1. hrana za na pot: pripraviti popotnico; napolniti torbo s popotnico / dati kaj za popotnico; pren., knjiž. to misel mu daje za popotnico v življenje
// star. denar za na pot: navrgel mu je nekaj desetakov za popotnico
2. ženska, ki se premika iz kraja v kraj: popotnica se je ustavila v vasi; ekspr. to ti je večna popotnica
3. rel. obhajilo za umirajoče: prinesti bolniku popotnico / sveta, zadnja popotnica
● vznes. zvonovi so mu zvonili zadnjo popotnico zvonili ob njegovem pogrebu
SSKJ²
popótnik -a m (ọ̑)
kdor se premika iz kraja v kraj: popotniki so se ustavili na glavnem trgu; sprejeti popotnika; utrujen popotnik / ekspr.: svetovni popotnik; večni popotnik kdor pogosto potuje; človek, ki ga nemir žene po svetu
SSKJ²
popótniški -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na popotnike ali popotništvo: popotniški vodnik; opravila je tečaj popotniške fotografije; govoril je o svojih popotniških izkušnjah; popotniško društvo, združenje / po očetu je podedoval popotniško žilico
SSKJ²
popótništvo -a s (ọ̑)
1. potovanje iz kraja v kraj v želji po novih doživetjih in spoznanjih: mladinsko popotništvo; popotništvo po pešpoteh; ljubitelji popotništva / knjige o popotništvu / svetovno popotništvo
// dejavnost, ki je v zvezi s takim potovanjem: komisija za popotništvo organizira potovanje na Kilimandžaro; odbor, odsek za gorsko popotništvo
2. ekspr. življenje človeka, ki ga nemir žene po svetu: po letih nemirnega popotništva se je naselil v našem mestu; motiv popotništva / pisateljevo boemstvo in popotništvo
SSKJ²
popótnja -e ž (ọ̑)
star. hrana za na pot: pripravljati popotnjo; založiti se s popotnjo / dati kruha za popotnjo
SSKJ²
popotovánje tudi popótovanje -a s (ȃ; ọ̑)
glagolnik od popotovati: popotovanje po domovini / iti na popotovanje; na popotovanjih spoznati kraje in ljudi / popotovanje z letalom / Levstikovo Popotovanje iz Litije do Čateža
SSKJ²
popotováti -újem tudi popótovati -ujem nedov. (á ȗ; ọ̑)
premikati se iz kraja v kraj: vse počitnice sta popotovala; popotovati po svetu; popotovati s prijatelji / popotovati po železnici potovati
SSKJ²
pòpotrésen -sna -o prid. (ȍ-ẹ̑)
nanašajoč se na čas
a) po določenem potresu: popotresne delovne akcije
b) po potresu leta 1895 v Ljubljani: popotresna arhitektura / predpotresna in popotresna Ljubljana / popotresna doba
SSKJ²
pôpovka -e ž (ó)
popova žena: v prvem poglavju je opisal dva popa in dve popovki
SSKJ²
pôpovski tudi popôvski -a -o prid. (ó; ó)
nanašajoč se na pope: popovski sin / popovska halja / popovski nazori
SSKJ²
pôpovstvo tudi popôvstvo -a s (ó; ō)
slabš. duhovniki: vpliv popovstva
// duhovniški nazori, duhovniška miselnost:
SSKJ²
popráskati -am dov. (á)
1. krajši čas praskati: popraskati psa po glavi; popraskaj me po hrbtu; pes popraska po vratih; popraskati se po vratu, za ušesi; brezoseb. po vratih je popraskalo / ko je popraskal po zidu, je zagledal pod ometom ostanek slike
2. povzročiti praske; opraskati: pes ga je ugriznil in popraskal / trnje ga je popraskalo; pri padcu se je popraskal
● žganje ga je prijetno popraskalo po grlu povzročilo pekoč občutek
    popráskati se 
    z rahlim praskanjem zlasti za ušesi izraziti to, kar določa sobesedilo: popraskal se je za ušesi, ne vedoč, kaj bi odgovoril
    popráskan -a -o:
    biti popraskan po rokah
SSKJ²
pôprast -a -o prid. (ó)
tak kot pri popru: poprast okus gobe
♦ bot. poprasta mlečnica užitna lističasta goba bele barve in pekočega okusa; poprova mlečnica
SSKJ²
poprášati tudi poprašáti -am dov., tudi poprášala (á á á)
star. povprašati: če jo hočeš najti, poprašaj po njihovi hiši / poprašal je po znancih / poprašal jo je, če ji je slabo vprašal
SSKJ²
popraševáti -újem nedov. (á ȗ)
star. povpraševati: zaman je popraševal, da bi izvedel kaj več o tem / popraševal je po tebi / poprašuje me, če sem s tem zadovoljen; popraševali so ga, kaj naj storijo spraševali
SSKJ²
poprašíti -ím dov., poprášil (ī í)
posuti s prahom, praškom: poprašiti rano; poprašiti rastlino s sredstvom proti ušem / meso poprašimo z moko pomokamo
SSKJ²
pôprati -am nedov. (ȏ)
dodajati jedi poper: poprati juho / poprati kumarice potresati s poprom / dov. meso potresemo s čebulo in popramo popopramo; pren., ekspr. svoje pripovedovanje je rad popral z dovtipi
    pôpran -a -o:
    zelo poprane jedi
SSKJ²
popráva -e ž (ȃ)
1. glagolnik od popraviti ali popravljati: poprava strehe / poprava nalog je naporno delo / zahtevati popravo škode / dati stroj v popravo popravit / kdaj bodo končane vse poprave pri hiši popravila
2. šol. postopek, ko učenci odpravljajo napake, ki jih je učitelj ugotovil v (šolski) nalogi: pred popravo je profesor obravnaval glavne napake; poprava matematične, slovenske naloge; učitelj zahteva še popravo poprave / danes smo pisali popravo
♦ mat. vzeti popravo zvišati zadnjo pridržano decimalko za eno
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
poprávec -vca m (ȃ) pog.
popravni izpit: imeti, narediti popravca; narediti letnik brez popravca; pasti na popravcu
SSKJ²
poprávek -vka m (ȃ)
1. kar spreminja, popravlja napisano, tiskano: vpisati popravke in dopolnitve; spis so natisnili brez popravkov; naloga z nekaj popravki; jezikovni popravki / popravek volilnega imenika
♦ tisk. popravki seznam tiskarskih ali avtorjevih napak z ustreznimi spremembami
// kar spreminja, popravlja kaj sploh: meja je v glavnem ostala – s popravki od pet do deset metrov
2. razglasitev vesti, trditve za netočno, pomanjkljivo, navadno v časopisu: avtor članka je zahteval, naj se objavi popravek; preklici in popravki / poslati uredništvu popravek
3. zastar. popravilo: porabiti denar za popravek hiše
4. mat. postopek, s katerim se popravi pokazana vrednost: narediti popravek
// vrednost, za katero se popravi pokazana vrednost, da se dobi pravilna vrednost:
SSKJ²
popráven -vna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na popravo: popravni postopek
♦ šol. popravni izpit izpit iz predmeta, v katerem je učenec ocenjen negativno; sam.:, pog. lani je imel dva popravna popravna izpita
SSKJ²
popravílo -a s (í)
1. kar se uresničuje s popravljanjem: koliko ste plačali za popravilo; tovorni avtomobil po generalnem popravilu prodam / mn.: popravila so končana; delavnica za servisna popravila / dobiti pralni stroj iz popravila; dati čevlje v popravilo popravit; aparat je v popravilu
2. glagolnik od popraviti: popravilo čevljev, stroja, ure
SSKJ²
popráviti -im dov. (á ȃ)
1. odpraviti okvaro, poškodbo česa: popraviti avtomobil; popraviti pokvarjeni likalnik; ali znate popraviti pisalni stroj; dati, nesti popravit čevlje, uro
// narediti kaj (bolj) uporabno, navadno z zadelavanjem lukenj: popraviti cesto, streho
// dati ustreznejšo, primernejšo obliko: popraviti staro hišo; šivilja ji je popravila plašč / popraviti črko; popraviti obrvi s svinčnikom / popraviti komu izgovor besede
2. povzročiti, da kaj postane boljše; izboljšati: popraviti odnose, položaj; popraviti razmere v podjetju; stanje se je popravilo; ni še prepozno, vse se lahko še popravi; popraviti si zdravje / vreme se je popravilo
// z dodajanjem česa povzročiti, da se poveča kakovost: popraviti jed s smetano
3. ugotoviti in odpraviti jezikovne, stilistične napake v tekstu: popraviti besedilo, prvo vrstico; kdo ti bo popravil govor / popraviti učencu matematično nalogo
4. narediti, da kaj slabega ne obstaja več: popraviti krivico; mati je hotela popraviti svojo napako; popraviti sramoto; škodo moraš popraviti plačati, povrniti; popraviti slab vtis; treba bo popraviti zamujeno nadomestiti
5. narediti, da pride kaj v pravilen, ustrezen položaj: popravila mu je kravato; popraviti obleko na obešalniku; popraviti šopek v vazi; nerodno ležiš, popravi se; popraviti se v sedlu; popraviti si klobuk, nahrbtnik, očala / popraviti lase s čela, koder za ušesa; popraviti si lase pod ruto potisniti
6. dopolniti, deloma spremeniti prej povedano: to je res nerodno – nerodno za nas, je popravil svoj vzklik / zmotil se je v letnici, pa si ga nisem upal popraviti; ni bolan, samo len je, jo je popravil; ne lani, predlanskim je bilo, se je popravila / tri in tri ni pet, ampak šest, mu popravi učiteljica
● popraviti matematiko dobiti v matematiki boljšo oceno po prejšnji slabši, zlasti negativni; nar. popraviti mladega merjasca skopiti; vzemi bonbon, da si popraviš okus da ne boš imel v ustih več slabega okusa
♦ aer., navt. popraviti kurz; šol. učenec je popravil oceno dobil boljšo oceno po prejšnji slabši, zlasti negativni; šport. popraviti čas izboljšati čas; popraviti rekord izboljšati rekord
    popráviti se nav. ekspr.
    postati (bolj) zdrav, krepek: le počivaj, da se boš popravil; dolgo je trajalo, da se je po bolezni popravil; prej je bil suh, zdaj pa se je popravil zredil / zdravje se mi je popravilo / spomladi se rastlina popravi
    // poboljšati se: hči se je letos v šoli popravila; pijanec se težko popravi
    poprávljen -a -o:
    prodam generalno popravljen avtomobil; čez tri dni bo stroj popravljen; druga, popravljena izdaja; s tem bo krivica popravljena; šola je bila sezidana pred sto leti, popravljena pa lani; knjigo so, nekoliko popravljeno, še dolgo uporabljali
SSKJ²
popravljáč -a m (á)
popravljavec: popravljači ceste
SSKJ²
popravljalec gl. popravljavec
SSKJ²
popravljálen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na popravljanje: popravljalni pripomoček; popravljalni ukrep; popravljalna dela / popravljalni stroški
SSKJ²
popravljálnica -e [tudi poprau̯ljau̯nica] ž (ȃ)
obrat, delavnica za popravljanje: popravljalnica radijskih aparatov, čevljev, dežnikov, smuči; popravljalnica za kmetijske stroje
SSKJ²
poprávljanje -a s (á)
glagolnik od popravljati: popravljanje poškodovane proge / popravljanje matematičnih nalog
SSKJ²
poprávljati -am nedov., stil. popravljájte; stil. popravljála (á)
1. odpravljati okvaro, poškodbo česa: popravljati čevlje, dežnike; ali zna popravljati šivalne stroje / kje popravljajo igrače
// delati kaj (bolj) uporabno, navadno z zadelavanjem lukenj: popravljati cesto, streho
// dajati ustreznejšo, primernejšo obliko: popravljati staro hišo / popravljati verze mlajšim pesnikom
2. povzročati, da kaj postane boljše; izboljševati: popravljati načrt; pog. dobro naredi, da ne bo treba popravljati za teboj / ti ukrepi popravljajo stanje; položaj se popravlja / vreme se popravlja
3. ugotavljati in odpravljati jezikovne, stilistične napake v tekstu: popravljati besedilo; profesor popravlja naloge / učitelj ga je poslušal in včasih popravljal / popravljati matematične naloge
4. delati, da kaj slabega ne obstaja več: popravljati krivice
5. delati, da pride kaj v pravilen, ustrezen položaj: popravljati bolniku blazino; popravljala je otroku kapico; ko je bilo vse naloženo, je bilo treba tu in tam še kaj popravljati in preložiti; presedal se je in se popravljal na stolu; popravljati si nogavice / popravljati si lase s čela / popravljati z grebljico ogenj, žerjavico
6. dopolnjevati, deloma spreminjati prej povedano: brž je začel popravljati svojo izjavo / saj nisem Janez, Tone sem, ga je popravljal / dov., navadno pri radijskem, televizijskem napovedovanju predstava se začne ob sedmih. Popravljam: ob osmih
● ekspr. pisatelj v noveli popravlja življenje olepšuje
♦ agr. popravljati vino izboljševati kakovost vina z dodajanjem sladkorja moštu ali z uravnavanjem kislosti vina
    poprávljati se nav. ekspr.
    postajati (bolj) zdrav, krepek: bolnik se že popravlja / po dežju se je rastlina začela hitro popravljati
    popravljáje :
    stal je pred ogledalom, popravljaje si kravato
    popravljajóč -a -e:
    ozrla se je, leno popravljajoč si lase
SSKJ²
popravljávec -vca in popravljálec -lca [poprau̯ljau̯ca] m (ȃ)
kdor (poklicno) kaj popravlja: popravljavec ni mogel popraviti pralnega stroja; popravljavec glasbil / popravljavec je slogovne napake spregledal; ekspr. popravljavec nazorov
SSKJ²
popravljív -a -o prid. (ī í)
ki se da popraviti: težko popravljiva poškodba stroja
SSKJ²
popravosláviti -im dov. (á ȃ)
narediti kaj pravoslavno: hoteli so jih popravoslaviti; nekateri so se popravoslavili
SSKJ²
pòprázničen -čna -o prid. (ȍ-á)
nanašajoč se na čas po prazniku: popraznično razpoloženje / prvi popraznični dan
SSKJ²
popraznováti -újem dov. (á ȗ)
krajši čas praznovati: povabil je prijatelje, da bi skupaj popraznovali veseli dogodek
SSKJ²
poprážiti -im dov. (á ȃ)
krajši čas pražiti: meso popražimo ter zalijemo z malo vode
SSKJ²
popréček -čka m (ẹ̑)
povpreček: dolgoletni poprečki temperature
SSKJ²
popréčen -čna -o prid. (ẹ̑)
1. povprečen: poprečna dnevna temperatura / poprečni osebni dohodki / poprečen človek, izobraženec
2. prečen, počezen: poprečno bruno na mostu
SSKJ²
popréčje -a s (ẹ̑)
povprečje: letno poprečje padavin; svetovno poprečje česa / pasti pod poprečje; ta panoga je bila precej nad poprečjem
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
popréčnica -e ž (ẹ̑)
1. ekspr. povprečna ženska: toliko blaga porabi poprečnica za krilo
2. knjiž. prečnica: križ z eno daljšo in dvema krajšima poprečnicama / iti po poprečnici po bližnjici
SSKJ²
popréčnik -a m (ẹ̑)
ekspr. povprečen človek: navaden poprečnik tega ne bo razumel
SSKJ²
popréčnost -i ž (ẹ̑)
povprečnost: boj proti poprečnosti
SSKJ²
popréd prisl. (ẹ̑)
star. prej: zdaj je bolj zdrav, kakor je bil popred
SSKJ²
popredálčkati -am dov. (ȃ) ekspr.
uvrstiti v skupine glede na enake ali podobne lastnosti: pri plačilu vrtca so starše popredalčkali glede na njihovo premoženjsko stanje; popredalčkati v kategorije, po kategorijah
SSKJ²
popredmétenje -a s (ẹ̑)
glagolnik od popredmetiti: popredmetenje ideje / popredmetenje bivanja in družbenih odnosov; popredmetenje človeka
SSKJ²
popredmétenost -i ž (ẹ̑)
knjiž. stanje popredmetenega: popredmetenost ideje / popredmetenost bivanja; popredmetenost človeka; odtujenost, popredmetenost človeških odnosov
SSKJ²
popredmétiti -im dov. (ẹ́ ẹ̑) knjiž.
1. narediti, da se kaj začne kazati na predmeten, čutno zaznaven način: v pesmi je popredmetil svoja notranja doživetja; delo se popredmeti v izdelku
2. narediti kaj nematerialnega, duhovnega za predmet, stvar tako, da se nematerialnemu, duhovnemu pripisujejo lastnosti, značilnosti predmeta, stvari ali pa se to z njim enači: popredmetiti kulturne, duhovne vrednote / popredmetiti medčloveške odnose / popredmetiti človeka
    popredméten -a -o:
    popredmeteni odnosi; popredmetene ideje; popredmeteno človekovo bistvo
SSKJ²
popredmetováti -újem nedov. (á ȗ) knjiž.
1. delati, da se kaj začne kazati na predmeten, čutno zaznaven način: popredmetovati svoje misli, občutke
2. delati kaj nematerialnega, duhovnega za predmet, stvar tako, da se nematerialnemu, duhovnemu pripisujejo lastnosti, značilnosti predmeta, stvari ali pa se to z njim enači: popredmetovati medčloveške odnose
SSKJ²
poprédnji -a -e prid. (ẹ̑) star.
1. sprednji, prednji: pokrit poprednji prostor stavbe
2. vnaprejšnji, predhoden: poprednja preiskava
SSKJ²
poprêj prisl. (ȇ)
prej: malo poprej si me nekaj vprašal; nekaj dni poprej je bil še zdrav / težko je prositi človeku, ki je poprej ukazoval; delal je po poprej narejenem načrtu; ona je stala in ga gledala kakor poprej; zdaj je bolj previden kakor poprej / star., v vezniški rabi še zadnji pozdrav, poprej ko grem preden
SSKJ²
poprêjšnji -a -e prid. (ē)
prejšnji: pogosto se spominja poprejšnje revščine; njena poprejšnja služba; med njimi ni več poprejšnjega prijateljstva / to dejanje je posledica poprejšnjega razvoja
● oče ni več poprejšnji tak kot prej
SSKJ²
poprék prisl. (ẹ̑)
1. počez, povprek:
a) poprek čez pot leži hlod / avtomobil je postavil poprek čez cesto
b) poprek položena deska / hvalijo ga vsi poprek vsi vprek
● ekspr. prehodil je deželo poprek in počez v vseh smereh; vso
2. knjiž. povprečno: ta vrsta morskega psa zraste poprek do štiri metre
SSKJ²
popreprôstiti -im dov. (ō ȏ)
knjiž. narediti kaj (bolj) preprosto: popreprostiti razlago
SSKJ²
poprêsti -prêdem in poprésti -prédem dov., stil. poprèl poprêla in popréla (é; ẹ́)
s predenjem porabiti: vse predivo so že popredle
● mačka se je podrgnila obenj in komaj slišno popredla krajši čas predla
SSKJ²
pòprevráten -tna -o prid. (ȍ-ȃ)
nanašajoč se na čas po prevratu leta 1918: poprevratni dogodki / prva poprevratna leta
SSKJ²
poprežáti -ím dov., poprêži in popréži; poprêžal in popréžal (á í)
krajši čas prežati: poprežati na sovražnika / previdno je poprežal, če bi bila kje straža
SSKJ²
popŕh -a m (ȓ)
1. knjiž. tanka, rahla plast česa sipkega, zlasti snega: sonce je stopilo poprh; poprh na skalah / snežni poprh / z oslabljenim pomenom poprh slane; pren. poprh liričnosti v drami
2. agr. tanka voščena prevleka na listju in sadežih: poprh na slivah; listi z modrim poprhom
3. glagolnik od poprhati: poprh z razpršilom
SSKJ²
popŕhati -am dov. (r̄)
z razpršeno tekočino zmočiti, ovlažiti: poprhati obraz s hladno vodo; vsak večer se poprha
● ekspr. sneg je poprhal skalne vrhove jih pokril v tanki, rahli plasti
    popŕhan -a -o:
    s snegom poprhane skale
SSKJ²
popŕhnjen -a -o prid. (ȓ)
agr. ki ima poprh: sadež je belkasto poprhnjen
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
poprídigati -am dov. (í)
ekspr. (vsiljivo) dati nauke: pred odhodom mu je še malo popridigala
SSKJ²
poprijèm -éma m (ȅ ẹ́)
glagolnik od poprijeti: s krepkim poprijemom se je dvignil nad previs / klini za poprijem
SSKJ²
poprijémati -am tudi -ljem nedov. (ẹ̑)
1. izmenoma zlasti z rokami prijemati zaradi premikanja: pri obračanju avtomobila poprijemati volan; poprijemal je vrv in jo vlekel k sebi; poprijemal se je in hitro plezal
// prijemati, navadno močneje: poprijemati težek kovček
2. nav. ekspr. začenjati delati, pomagati delati, navadno bolj: povsod je moral poprijemati / poprijemati pri kuhanju
// začenjati, navadno za kom
a) peti: polagoma so tudi drugi poprijemali; zbor je ubrano poprijemal / vsi so poprijemali za njim
b) govoriti: hitro je poprijemala / seveda, seveda, je jecljaje poprijemal
● star. bolezen ga spet bolj poprijema njegova bolezen se slabša; star. glas včasih ponehuje, včasih poprijema narašča
    poprijémati se nav. ekspr., s širokim pomenskim obsegom, z glagolskim samostalnikom
    izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: moral se je poprijemati učenja / poprijemati se gospodarstva
    poprijemáje :
    poprijemaje vleči vrv
SSKJ²
poprijéti -prímem dov., poprijél; nam. poprijét in poprijèt (ẹ́ í)
1. napraviti enega od gibov pri izmeničnem prijemanju zaradi premikanja: ne obračaj volana samo z eno roko, poprimi; še enkrat poprijeti vrv in povleči
// prijeti, navadno močneje: poprijeti palico, sabljo / poprijeti kovček / trdo je moral poprijeti konje; plesalci so se poprijeli in zaplesali / poprijeti s kleščami / poprijeti za veslo prijeti
2. nav. ekspr. začeti delati, pomagati delati, navadno bolj: ni vedel, kje naj poprime; vsi morajo poprijeti; v drugi polovici leta bo treba poprijeti / poprijeti na kmetiji, pri hiši / on poprime za vsako delo
// začeti, navadno za kom
a) peti: kmalu so poprijeli še drugi; poprijeti napev; poprijel je s tenorjem; pevci so tiho poprijeli
b) govoriti: sosed je hitro poprijel / tudi meni se tako zdi, je zaupno poprijel / knjiž. čez nekaj časa je poprijel besedo gost
3. nav. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža nastop stanja, kot ga določa samostalnik: poprijela me je želja, da bi pobegnil; tako razpoloženje ga še ni poprijelo
    poprijéti se nav. ekspr.
    oprijeti se, opreti se: v zadnjem trenutku se je poprijel; poprijel se je veje, za vejo
    // s širokim pomenskim obsegom, z glagolskim samostalnikom izraža nastop dejanja, kot ga določa samostalnik: poprijeti se drugačnega gospodarjenja; poprijel se je politike, učenja
    ●     star. domišljavost se ga je poprijela postal je domišljav; star. poprijeti se nove pisave začeti jo uporabljati; šalj. poprijeti se šivanke postati krojač
SSKJ²
popríšče -a s (í)
knjiž., s prilastkom celota pojavov, stvari, na katero se nanaša, je usmerjeno človekovo delovanje, ustvarjalnost; področje: poprišče kulturne politike, vzgoje / našel je široko poprišče za svoje delo, ustvarjanje
// dejavnost, delo v okviru take celote: uveljaviti se na umetniškem, znanstvenem poprišču
● publ. dolina je bila zadnje dni poprišče čudnih dogodkov kraj, prizorišče
SSKJ²
pôprnica -e ž (ȏ)
posodica za poper: postaviti poprnico na mizo
SSKJ²
poprnják -a m (á)
gastr. drobno pecivo zlasti iz krhkega testa z dodatkom popra in drugih začimb: peči poprnjake
SSKJ²
pop rock pop rocka in pòp rók pòp róka [pòp rók] m (ȍ, ọ̑)
zvrst glasbe, ki združuje elemente popa in rocka: kitarski pop rock; mladi upi pop rocka; v prid. rabi: pop rock koncert; pop rock glasba; pop rock skupina
SSKJ²
poprodáti -dám dov., 2. mn. poprodáste in poprodáte; poprodál (á)
drugega za drugim prodati: poprodati dragocenosti, obleko; jajca je poprodala po hišah; vse je poprodala; poprodal je živino in opustil kmetovanje / poprodali so že vse vino
SSKJ²
pop rok gl. pop rock
SSKJ²
poprosíti -prósim dov., popróšen (ī ọ́)
nav. ekspr. prositi: poprosila sta jo kruha; poprositi za denar, prenočišče
SSKJ²
poprostáčiti -im dov. (á ȃ)
knjiž. narediti kaj
a) prostaško: poprostačiti govorjenje
b) preprosto: poprostačiti življenje
SSKJ²
pôprov -a -o prid. (ó)
nanašajoč se na poper: poprovo zrno / poprov okus
// navadno v zvezi poprova meta zdravilna rastlina ostrega vonja s podolgastimi listi in rdečimi, vijoličastimi cveti: čaj iz poprove mete
♦ bot. poprova mlečnica užitna lističasta goba bele barve in pekočega okusa, Lactarius piperatus
SSKJ²
pôprovec -vca m (ó)
tropska rastlina, katere posušeno seme ali plodovi se uporabljajo kot začimba: seme poprovca
♦ bot. vodni poprovci močvirske in vodne rastline s črtalastimi listi in z belimi ali rožnatimi cveti, Elatinaceae
SSKJ²
pôprovka -e ž (ó)
vrtn. sobna rastlina z mesnatimi listi in majhnimi cveti v socvetjih, Peperomia: presaditi poprovko
● nar. užitna lističasta goba bele barve in pekočega okusa; poprova mlečnica
SSKJ²
popŕsje -a s (ȓ)
1. doprsni kip ali doprsna podoba: odkriti bronasto poprsje pesniku; grbi in poprsja starih vladarjev / portretno poprsje
2. prsi: čez poprsje je imel jermen / ženska z močnim poprsjem
SSKJ²
popŕskati -am dov. (r̄ ȓ)
1. krajši čas prskati: konj je zarezgetal in popraskal
2. zastar. poškropiti: poprskati rastline
SSKJ²
popŕsnica -e ž (ȓ)
anat. mrena, ki obdaja pljuča in prsni koš od znotraj: poškodba poprsnice
SSKJ²
popŕsničen -čna -o prid. (ȓ)
nanašajoč se na poprsnico: poprsnično vnetje / poprsnična votlina votlina med pljučno in rebrno mreno
SSKJ²
popŕsnik -a m (ȓ)
nekdaj modni dodatek k boljši moški obleki za na prsi: naškrobljen poprsnik
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
popršíti -ím dov., popŕšil (ī í)
s pršenjem zmočiti, ovlažiti: presajene rastline je treba večkrat popršiti
// s pršenjem nanesti tekočo snov na kaj: lase je popršila z lakom; popršiti se s kolonjsko vodo
SSKJ²
poprtník -a m (í)
etn. obredni kruh, pečen za božične praznike: na mizi je poprtnik
SSKJ²
poprúsiti -im dov. (ū ȗ)
narediti kaj prusko: poprusili so prebivalce nekaterih poljskih pokrajin; nekaj knezov se je poprusilo
SSKJ²
pòpubertéta -e ž (ȍ-ẹ̑)
ped. doba človekovega razvoja med puberteto in zrelostjo: vzgoja mladega človeka v popuberteti
SSKJ²
popúdrati -am dov. (ȗ)
nanesti puder, navadno na obraz: popudrati nos; pogledala se je v ogledalce in se malo popudrala / popudrati vnete dele kože
SSKJ²
popúhati -am dov. (ū)
ekspr. pokaditi: na dan popuha dvajset cigaret
● ekspr. popuhati vroč čaj popihati
SSKJ²
popúkati -am dov. (ū)
nar. populiti: popukati repo / popukati perje
SSKJ²
populácija -e ž (á)
1. biol. večja skupina osebkov navadno iste vrste, ki živi na istem prostoru, kraju: proučevati cele populacije ali le tipične vzorce populacij; rastlinske, živalske populacije; zakon populacije
2. publ., navadno s prilastkom večja skupina ljudi glede na določene skupne značilnosti, interese: študentje so del univerzitetne populacije; populacija učencev srednjih šol / Kitajci kot največja populacija narod / z oslabljenim pomenom: kraj s kmečko in mestno populacijo s kmeti in meščani; poraba časa pri ženski populaciji pri ženskah
// prebivalstvo: naraščanje populacije / dežela z največjo populacijo številom prebivalstva / človeška populacija
SSKJ²
populacíjski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na populacijo: populacijska genetika / populacijski problemi srednjeveške Ljubljane; populacijska gibanja, vprašanja / populacijska enota enota, količina odpadne vode, ki jo onesnaži en prebivalec na dan
SSKJ²
populáren -rna -o prid., populárnejši (ȃ)
1. splošno znan, priljubljen: popularen igralec, pisatelj; ta zdravnica je med ljudmi zelo popularna / včasih je bil popularen kot dober komik; popularen je pod imenom Čuk znan / pri nas je nogomet precej popularen; popularna knjiga, popevka, izletniška točka / publ. taki ukrepi niso preveč popularni zaželeni
● publ. cene penzionov so popularne niso preveč visoke
2. knjiž. poljuden: popularen članek o tuberkulozi; popularen način opisovanja
SSKJ²
popularizácija -e ž (á)
glagolnik od popularizirati: popularizacija poljudnoznanstvene literature; popularizacija športa med delavci / popularizacija sadjarstva
SSKJ²
popularizátor -ja m (ȃ)
kdor dela, da kaj postane splošno znano, priljubljeno, razširjeno: kulturni popularizator / navdušen popularizator revolucionarnih idej; popularizator slovenske kulture med zdomci
SSKJ²
popularizátorski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na popularizatorje ali popularizacijo: založba ima tudi popularizatorske naloge / popularizatorski članek
SSKJ²
popularizíranje -a s (ȋ)
glagolnik od popularizirati: populariziranje poljudnoznanstvene literature, športa
SSKJ²
popularizírati -am nedov. in dov. (ȋ)
delati, da kaj postane
a) splošno znano, priljubljeno: popularizirati dobre knjige; s svojimi članki je popularizirala naše turistične kraje; med mladino popularizirajo šport / knjižnica popularizira svoje delo z izdajanjem katalogov; popularizirati kulturne prireditve
b) splošno znano, razširjeno: popularizirati revolucionarne ideje, znanost / popularizirati moderno agrotehniko
SSKJ²
populárnež -a m (ȃ) ekspr.
popularen človek: postal je pravi popularnež; elitniki in popularneži / vase zaverovani popularneži
SSKJ²
populárnost -i ž (ȃ)
lastnost, značilnost popularnega človeka: pevčeva popularnost raste, upada; pridobiti si popularnost / pri gledalcih, med gledalci uživa veliko popularnost / popularnost televizijske oddaje / knjiž. kljub popularnosti je knjiga zanimiva tudi za strokovnjake poljudnosti / gong popularnosti nagrada za najbolj popularno osebnost s področja radia, televizije, glasbe in filma po izboru bralcev časopisne priloge Vikend, ki se podeljuje vsako leto
SSKJ²
populíst -a m (ȋ)
kdor skuša ugajati čim širšim družbenim slojem, navadno z dajanjem všečnih obljub in trditev: desničarski, nacionalistični populist; nasprotniki so jih označili za populiste; demagog in populist
SSKJ²
populístičen -čna -o prid. (í)
ki skuša ugajati čim širšim družbenim slojem, navadno z dajanjem všečnih obljub in trditev: populistična politika, stranka; populistična izjava, obljuba, poteza, retorika; vlada je pri svojih predlogih precej populistična
SSKJ²
populíti in popúliti -im dov. (ī ú)
s puljenjem drugega za drugim odstraniti: populiti kole iz zemlje / populiti ptici perje; populila si je precej las
● ekspr. iz obupa bi si vse lase populil zelo sem žalosten, obupan; ekspr. če boš to naredil, ti bom ušesa populil te bom kaznoval s potegljaji za uhelj; te bom kaznoval sploh
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
populízem -zma m (ī)
1. politika, ki skuša ugajati čim širšim družbenim slojem, navadno z dajanjem všečnih obljub in trditev: očitati komu ceneni populizem; desničarski, levičarski populizem; nacionalni, socialni populizem / medijski populizem / zganjati predvolilni populizem / politični populizem / populizem in demagogija
2. lit. francoska literarna smer v prvi polovici 20. stoletja, ki zajema snov iz življenja delavskega razreda: predstavniki populizma
3. polit. gibanje, ki poudarja pomen nižjih, zlasti kmečkih slojev za razvoj družbe, države:
SSKJ²
popúst -a m (ȗ)
zmanjšanje prodajne cene: popust zaradi napake blaga; popust pri prodaji knjig; prodaja z visokim popustom / popust pri ceni
♦ ekon. blagajniški popust zmanjšanje prodajne cene pri takojšnjem plačilu
// znesek, za katerega se zmanjša prodajna cena: popust je bil velik
SSKJ²
popustítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od popustiti: popustitev pritiska na mišičevje / publ. prizadevati si za popustitev napetosti
SSKJ²
popustíti -ím dov., popústil (ī í)
1. prenehati imeti kaj napeto, nategnjeno: večkrat je moral popustiti vajeti; popustiti vrv / popustiti pas za eno luknjo / popustiti mišice sprostiti / popustiti pedal za plin manj pritiskati nanj; pren. ni mu prišlo na misel, da bi doma popustil vajeti
2. prenehati opravljati delo, ki kaj povezuje: klini so popustili; vezi so precej popustile; na sprednjem delu čevlja so žeblji popustili / ključavnica je popustila / nasip je skoraj že popustil / njegov prijem je popustil
// nav. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža zmanjšanje intenzivnosti
a) duševnega, telesnega stanja, duševne, telesne dejavnosti: proti jutru je bolečina popustila; pritisk v glavi je popustil; tesnoba je počasi popustila / kašelj je kmalu popustil; krči niso hoteli popustiti / koncentracija je že popustila
b) stanja, dejavnosti sploh: disciplina pri delu je popustila; agrarna kriza še ni popustila / napetost igre je popustila
c) stanja v naravi: dež ne popusti; mraz je že popustil; snežni vihar je malo popustil
3. nav. ekspr., navadno s prislovnim določilom postati manj dejaven, aktiven pri delu, kot ga določa sobesedilo: zelo je popustil pri delu, učenju / v stroki je popustil / vztrajno so se branili, nazadnje so pa popustili
4. prenehati ohranjati svojo voljo, svoje stališče: dolgo ga je prepričevala, da je popustil / popustiti pritisku političnih sil; popustiti prošnjam, zahtevam / tudi njemu ni popustil / otroku zelo rad popusti / v svoji nameri ni popustil je vztrajal
5. star. zapustiti: moral je popustiti rojstno hišo / popustil je delo in šel v gostilno pustil
● ekspr. popustili so mu živci ni se mogel več obvladati, zelo se je razburil; pog. pred ovinkom je popustil plin je zmanjšal hitrost avtomobila; ekspr. niti za las ni hotela popustiti prav nič; ekspr. pri ceni je malo popustil znižal je ceno
    popustívši zastar.:
    popustivši vajeti, je stopil z voza
    popuščèn -êna -o:
    popuščena vrv
SSKJ²
popustljív -a -o prid., popustljívejši (ī í)
ki ne vztraja pri svoji volji, svojem stališču: mati je preveč popustljiva; biti popustljv do otrok, učencev; popustljiv v zahtevah / popustljiv značaj / tako popustljivo stališče je nerazumno
SSKJ²
popustljívost -i ž (í)
lastnost, značilnost popustljivega človeka: presenečena je bila zaradi njegove popustljivosti; prevelika popustljivost staršev
SSKJ²
popúščanje -a s (ú)
glagolnik od popuščati: počasno popuščanje vrvi / popuščanje pozornosti / popuščanje krize; publ. popuščanje napetosti v svetu / preveliko popuščanje otroku
SSKJ²
popúščati -am nedov. (ú)
1. prenehavati imeti kaj napeto, nategnjeno: počasi je popuščal nit; zategovati in popuščati vajeti; popuščati vlačilno vrv
2. prenehavati opravljati delo, ki kaj povezuje: klini že popuščajo; zarjaveli žeblji popuščajo / ključavnica počasi popušča
// nav. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža zmanjševanje intenzivnosti
a) duševnega, telesnega stanja, duševne, telesne dejavnosti: glavobol že popušča; omrtvičenost je popuščala; tesnoba v prsih popušča / volja vse bolj popušča
b) stanja, dejavnosti sploh: disciplina popušča / napetost igre počasi popušča / epidemija bo kmalu začela popuščati
c) stanja v naravi: mraz, vročina popušča
3. nav. ekspr., navadno s prislovnim določilom postajati manj dejaven, aktiven pri delu, kot ga določa sobesedilo: pri delu zelo popušča / začel je popuščati v šoli
4. prenehavati ohranjati svojo voljo, svoje stališče: počasi je začel popuščati / popuščati prošnjam / preveč popušča otrokom
5. star. zapuščati: popuščati domovino / skrb jo polagoma popušča
● ekspr. živci mu popuščajo ne more se več obvladovati, začenja se razburjati; ekspr. cena izdelkov popušča se začenja nižati
SSKJ²
pòr pôra in pór -a m (ȍ ó; ọ̑)
kulturna rastlina s širokimi podolgovatimi listi ali njeni mesnati listi: gojiti por / zrezati por na kolesca
SSKJ²
póra -e ž (ọ̄)
luknjica, odprtinica v koži za iztok loja ali znoja: pore so se ji razširile, zamašile; obraz z brazgotinami in velikimi porami
♦ anat. kožna pora
// navadno s prilastkom luknjica, votlinica v kaki snovi: povečati pore tekstilnih vlaken; vidne pore jajčne lupine / ekspr. vlaga se je nabirala v vsaki pori stene povsod po steni
● knjiž. ta miselnost je prodrla v vse pore njihovega življenja v vse njihovo življenje; knjiž. razpoke in pore družbe slabosti, nedoslednosti
SSKJ²
porába -e ž (ȃ)
glagolnik od porabiti: poraba denarja / poraba cementa narašča; velika poraba kruha, moke; poraba elektrike, energije, goriva / skupina je zagovarjala porabo zemljišča za park / pred porabo razkužite pincete uporabo
// uporabljanje, izkoriščanje materialnih dobrin za zadovoljitev človekovih potreb: nadzorovati, proučevati porabo / pridelovati za lastno porabo / uvoz blaga za široko porabo
♦ ekon. osebna poraba sredstva, porabljena za zadovoljevanje osebnih potreb; skupna poraba sredstva, porabljena za izobraževanje, kulturo, zdravstvo, znanost; splošna poraba sredstva, porabljena za delovanje družbenih skupnosti; sklad skupne porabe del dohodka v temeljni organizaciji ali delovni skupnosti za gradnjo stanovanj in zadovoljevanje drugih potreb delavcev
SSKJ²
poráben -bna -o prid. (á ā)
ki se da koristno porabiti: porabni deli rastline; porabni predmeti; porabno znanje / za družbo je bil zelo poraben koristen, primeren
SSKJ²
porabíti in porábiti -im dov. (ī á)
1. narediti, da ni več razpoložljivih
a) materialnih dobrin: denar so že porabili; porabiti kurjavo, premog / vsak mesec porabi veliko vode / plačo je porabila za nakup hrane in obleke / koristno porabiti energijo izkoristiti / lahkomiselno je porabil ves zaslužek zapravil
b) možnosti, ugodnosti: porabil je že ves prostor in rož nima kam postaviti / porabil je tudi to, zadnjo priložnost / dopust je porabil poleti na dopustu je bil poleti; svoj prosti čas je že porabil
// nav. ekspr., v zvezi z za izraža način poteka, izteka določenega časa: vse dneve je porabil za igro; počitnice je porabil za plezanje po hribih / veliko večerov je porabil za študij je študiral
2. s prislovnim določilom količine izraža količino, mero tega, kar je strojni napravi potrebno za delovanje v določeni enoti: avtomobil porabi deset litrov bencina na sto kilometrov; parni kotel porabi več ton premoga na uro / motor malo, veliko porabi porabi malo, veliko goriva
// nav. ekspr., navadno v zvezi z za izraža čas trajanja dejanja: vzpenjača porabi za pot dvajset minut / do vrha sta porabila pol ure sta hodila pol ure
3. knjiž. uporabiti: desko je porabil za veslo / otroke so porabili za vsako delo
    porabívši zastar.:
    porabivši ugodni trenutek, je zbežal
    porábljen -a -o:
    hitro porabljen zaslužek
SSKJ²
porábljanje -a s (á)
glagolnik od porabljati: porabljanje materiala, sredstev / pametno porabljanje časa
SSKJ²
porábljati -am nedov. (á)
1. delati, da je vedno manj razpoložljivih materialnih dobrin: porabljati denar; premog že počasi porabljamo / plačo porablja za nakupovanje oblek / porabljati sončno energijo za ogrevanje ogrevati s sončno energijo
// nav. ekspr., navadno v zvezi z za izraža način poteka, izteka določenega časa: prosti čas porablja za izlete, igre / večere porablja za branje zvečer bere
2. knjiž. uporabljati: pri slikanju je porabljal svetlejše barve; pravilno porabljati besede
SSKJ²
porabljív -a -o prid. (ī í)
ki se da porabiti: porabljivi predmeti / je zelo porabljiv človek
SSKJ²
porábnica -e ž (ȃ)
ženska ali država, ustanova, ki redno kaj porablja: država porabnica nafte; ena največjih porabnic električne energije; porabnica vode
SSKJ²
porábnik -a m (ȃ)
1. kdor kaj porablja: napeljati vodo do porabnikov; dobra preskrba porabnikov z mlekom, poljedelskimi pridelki
// publ. uporabnik: porabnikov knjig ni veliko
2. elektr. naprava, ki za svoje delovanje potrebuje električno energijo: priključiti nekaj novih porabnikov; hladilnik, štedilnik in drugi porabniki
● izklopiti porabnike električne energije prenehati pošiljati električno energijo porabnikom
SSKJ²
porábniški -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na porabnike ali porabništvo: porabniška energija / porabniška družba / pridelke so vozili v večja porabniška središča / slabš. porabniška miselnost
SSKJ²
porábništvo -a s (ȃ)
pretirano uživanje, porabljanje materialnih dobrin: širjenje porabništva
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
porábnost -i ž (á)
lastnost, značilnost porabnega: les cenimo zaradi njegove porabnosti; porabnost gnojil
SSKJ²
porábnosten -tna -o (á)
pridevnik od porabnost: porabnostna doba gramofonske igle
SSKJ²
porábski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na Porabje: porabske vasi / porabski Slovenci
SSKJ²
porábščina -e ž (ȃ)
prekmursko narečje slovenskega jezika, ki se govori v slovenskem delu Porabja: govoriti porabščino; tednik izhaja v knjižni slovenščini in porabščini; prevod v porabščino
SSKJ²
pòračún -a m (ȍ-ȗ)
poravnava dela plačila, dajatve po končanem obračunu: poračun zaslužka / narediti poračun
// znesek za izplačilo po končanem obračunu: izplačati poračun
SSKJ²
poračúnati -am dov. (ȗ)
1. plačati, poravnati račun: poračunati obveznosti, stroške / poklical je natakarja in hotel poračunati
2. krajši čas računati: v šoli so malo poračunali
3. nav. ekspr., s širokim pomenskim obsegom, z orodnikom izraža, da se odklonilen odnos konča z neprijetnim izidom za nasprotno osebo: poračunati z opravljivci / s fantom bom že sam poračunal ga bom kaznoval, natepel
SSKJ²
poračunávati -am nedov. (ȃ)
plačevati, poravnavati račune: poračunavati (vstopne) davke, zamudne obresti, obveznosti
SSKJ²
poradováti se -újem se dov. (á ȗ)
knjiž. pozabavati se, poveseliti se: v gostilni so se odžejali in poradovali
SSKJ²
porahljáti -ám dov. (á ȃ)
krajši čas rahljati: porahljati zemljo / porahljati blazino
● ekspr. če bi ga zalotil, bi mu porahljal kosti bi ga zelo pretepel
SSKJ²
porájanje -a s (á)
glagolnik od porajati: porajanje otroka / porajanje v porodnišnicah / porajanje nove družbene skupnosti / porajanje novega dneva
SSKJ²
porájati -am nedov. (á)
1. knjiž. roditi, rojevati: poraja svojega prvega otroka / spočenjati in porajati
2. ekspr. povzročati nastanek česa: gospodarski razvoj je porajal nove poklice / opazovanje narave mu poraja ideje za umetniško ustvarjanje
    porájati se nav. 3. os., ekspr.
    nastajati, pojavljati se: porajal se je nov planet / živa narava se nenehno poraja / poraja se jutro, pomlad / porajajo se novi časi
    // z oslabljenim pomenom izraža začenjanje dejanja, stanja, kot ga določa samostalnik: vprašanja, ki se porajajo v teh letih; porajajo se nesoglasja, protislovja / čudne misli se mu porajajo; porajali so se mu očitki zaradi nje; v srcu se mu poraja upanje
    porajajóč -a -e:
    porajajoča ženska; porajajoče se življenje
SSKJ²
porájkelj -klja m (á)
nar. tanjše sveže deblo za napenjanje verige, vrvi, s katero je povezan z drvmi, s senom naložen voz: najti primeren porajkelj
SSKJ²
porajkljáti -ám dov. (á ȃ)
nar. povezati s porajkljem: porajkljati s hlodi naložen voz / porajkljati vrv na senenem vozu s porajkljem napeti, nategniti
SSKJ²
porájtati -am nedov. (á)
nižje pog. zanimati se, meniti se: zanj nihče ne porajta / za njegove besede ne porajtaj / po večini ga ljudje sploh niso porajtali upoštevali
SSKJ²
porájtelj -tlja m (á)
nar. tanjše sveže deblo za napenjanje verige, vrvi, s katero je povezan z drvmi, s senom naložen voz: prožen porajtelj
SSKJ²
porásel -sla -o tudi porástel -tla -o [porasəu̯; porastəu̯] prid. (ā á)
pokrit s čim rastočim: gosto porasel otok; s smrekovimi gozdovi porasla dolina; vse skale so porasle z mahom / v lica je bil zagorel in porasel; prim. porasti
SSKJ²
poráslost -i ž (á)
lastnost, značilnost poraslega: poraslost pobočja / poraslost nekaterih delov telesa
SSKJ²
poràst -ásta m (ȁ á)
glagolnik od porasti:
a) pospešiti porast proizvodnje; porast prometa je ponehal / vplivati na porast cen, osebnih dohodkov / porast števila članov, zaposlenih povečanje / porast zračnega pritiska
b) porast drevja, trave
● publ. poraba sladkorja je v nenehnem porastu se veča, narašča
// razlika med izhodiščno nižjo stopnjo in doseženo višjo: izračunati porast proizvodnje / majhen, velik porast števila zaposlenih
SSKJ²
porásti -rástem in -rásem dov., porásel in porástel (á)
1. krajši čas rasti: počakaj s košnjo, da trava poraste; drevje je že malo poraslo
// nav. ekspr. zrasti: mladičem so že porasla krila; drevo je poraslo za pol metra / iz skoraj plešaste glave so mu znova porasli lasje
2. doseči višjo stopnjo
a) glede na količino: proizvodnja je porasla za deset odstotkov; promet je v tem obdobju zelo porasel / publ. interes za strokovno literaturo je porasel
b) glede na možni razpon: cene so zelo porasle
3. rastoč pokriti: mah je porasel streho; drevje in grmovje je poraslo hrib
    poráščen stil. porásten -a -o:
    zagorel in poraščen obraz; poraščen z dlakami, puhom; z grmovjem poraščena kotanja; streha, poraščena z mahom; 
prim. porasel
SSKJ²
poráščati -am nedov. (á)
rastoč pokrivati: mah porašča skale / brada mu porašča obraz
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
poráščenost -i ž (ȃ)
lastnost, značilnost poraščenega: poraščenost kože / poraščenost debla
SSKJ²
poravnálen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na poravnava 2: poravnalni poskus, postopek / poravnalni narok; poravnalni svet družbeni organ, ki obravnava spore med občani, člani delovnih skupnosti ter med organizacijami in občani
♦ grad. poravnalna lata ravna deska, letev, ki se uporablja za izravnavo zidakov, ometa, tlaka; les. poravnalni skobeljnik skobeljni stroj za oblikovanje ravnih ploskev
SSKJ²
poravnálka -e [porau̯nalka in porau̯nau̯ka] ž (ȃ)
les. žarg. poravnalnik: poravnalka in debelinka
SSKJ²
poravnálnik -a m (ȃ)
les. skobeljni stroj za oblikovanje ravnih ploskev: poravnalnik in debelinski skobeljnik
SSKJ²
poravnánje -a s (ȃ)
glagolnik od poravnati: poravnanje desk / poravnanje dolga / poravnanje spora / stroj za poravnanje tiskarskih pol
SSKJ²
poravnáti -ám dov. (á ȃ)
1. narediti ravno površino: poravnati tla, zemljo; poravnati z grabljami / poravnati zmečkan papir / poravnati zvite žeblje zravnati
// krajši čas ravnati: poravnati desko s skobljanjem / gredico je treba še malo poravnati
2. narediti, da pride kaj v pravilen, ustrezen položaj: poravnati drva, les; poravnati knjige na polici; skakalec je med letom poravnal smuči / poravnati ovratnik / z rokami si je poravnal lase pogladil, popravil / poravnati otroke v vrsto; četa se je poravnala v strelno vrsto
3. narediti, da preneha plačilna obveznost: poravnati dolg, kredit; naročnina se lahko poravna v obrokih / poravnati škodo / treba je še poravnati račun plačati / poravnati v denarju, naturalijah; pren. s to izdajo so poravnali dolg do pisatelja
4. nav. ekspr. s svojim delovanjem, vplivom doseči, da
a) prenehajo obstajati medsebojna nesoglasja, zahtevki: poravnati prepir, spor; konflikt se je poravnal / poravnati krivico
b) kdo nima, ne kaže več odklonilnega odnosa do koga; pobotati: pogaja se z ljudmi toliko časa, da jih poravna; z ženo sta se poravnala; otroci so se že zdavnaj poravnali, starši pa so še vedno sprti
● ekspr. prirastek živine lahko poravna slabo letino nadomesti; star. nekaj stvari moram še poravnati pred smrtjo urediti; z brano poravnati krtine odstraniti; zastar. ob gospodarjevem prihodu se je hitro poravnal vzravnal; ekspr. smrt vse poravna
    poravnán -a -o:
    poravnan dolg; poravnana zemlja; knjige so ležale poravnane na mizi; po vojaško poravnana skupina delavcev
SSKJ²
poravnáva -e ž (ȃ)
1. glagolnik od poravnati: poravnava dolga, kredita; poravnava škode / poravnava spora / poravnava očeta s sinom
2. pravn. sporazum, pri katerem vsaka od nasprotujočih si strank delno popusti pri svojih zahtevah, pogojih: sodnik je predlagal strankama poravnavo / skleniti poravnavo / izvensodna, sodna poravnava
// postopek za dosego tega sporazuma: udeležiti se poravnave; vabilo za poravnavo
SSKJ²
poravnávanje -a s (ȃ)
glagolnik od poravnavati: poravnavanje žebljev / poravnavanje računov / začelo se je poravnavanje sporov
SSKJ²
poravnávati -am nedov. (ȃ)
1. delati ravno površino: poravnavati tla, zemljo; poravnavati si gube na obleki
2. delati, da pride kaj v pravilen, ustrezen položaj: poravnavati drva / poravnavati liste v mapo
3. delati, da preneha plačilna obveznost: poravnavati dolgove / poravnavati v denarju / poravnavati obveznosti
4. nav. ekspr. s svojim delovanjem, vplivom dosegati, da prenehajo obstajati medsebojna nesoglasja, zahtevki: poravnavati prepire, spore
SSKJ²
poràz -áza m (ȁ á)
dejstvo:
a) da je kdo premagan: prvi zmagi je sledil poraz; hud, popoln, sramoten, uničujoč poraz / nasprotnikova vojska je doživela poraz / poraz domače reprezentance / poraz pri volitvah / moralni, politični poraz
● ekspr. te težnje so doživele poraz se niso mogle uveljaviti, so bile zavrnjene
b) da kdo ne uspe v svojih prizadevanjih, željah: zadnji poraz jo je zelo prizadel; preboleti, priznati poraz / doživeti življenjski poraz
SSKJ²
porazdáti -dám dov., 2. mn. porazdáste in porazdáte; porazdál (á)
drugega za drugim razdati: obleko je porazdal znancem / napitnino je že porazdal
SSKJ²
porazdelítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od porazdeliti: porazdelitev maščobe v mleku; enakomerna porazdelitev prevozov skozi vse leto / taka porazdelitev revijalnega tiska ni več ustrezala / porazdelitev dela, vzgojnih obveznosti v družini
♦ jezikosl. razporejenost jezikovnih pojavov v jeziku
SSKJ²
porazdelíti -ím dov., porazdélil (ī í)
1. narediti, da se kaj razdeli
a) na celotno površino, celoten prostor: z mešanjem porazdeliti maščobo po jedi; enakomerno porazdeliti delce v tekočini / porazdeliti izlete na celo leto / porazdeliti težo telesa na obe nogi enako
b) na več oseb ali vse osebe določene skupine: pravično porazdeliti dobrine; bogataši so si porazdelili rodovitno zemljo / delo zna pametno porazdeliti / vloge so si že porazdelili
2. drugega za drugim razdeliti: porazdeliti knjige; vse bonbone je porazdelil med otroke
3. razdeliti na več približno enakih delov, enot: učence so porazdelili v skupine / družbo je treba porazdeliti v dva čolna
● ekspr. porazdeliti blago po kakovosti razdeliti
    porazdeljèn -êna -o:
    v brigade porazdeljeni prostovoljci; hranilne snovi so v živilih različno porazdeljene
SSKJ²
porazdeljênost -i ž (é)
lastnost, značilnost porazdeljenega: neenakomerna porazdeljenost maščobe v tekočini / pravilna porazdeljenost dobrin
SSKJ²
porazdeljevánje -a s (ȃ)
glagolnik od porazdeljevati: načrtno pridobivanje in porazdeljevanje dobrin
SSKJ²
porazdeljeváti -újem nedov. (á ȗ)
1. delati, da se kaj razdeli
a) na celotno površino, celoten prostor: enakomerno porazdeljevati delce v tekočini
b) na več oseb ali vse osebe določene skupine: porazdeljevati delo, dobrine / pravično porazdeljevati pomoč
2. deliti na več približno enakih delov, enot: izletnike so porazdeljevali v skupine
SSKJ²
porázen -zna -o prid. (á ā)
ekspr. zelo neugoden, negativen: ni se zavedal poraznega vpliva svojih besed; ta podatek, zaključek je porazen; posledice so bile porazne / narediti porazen vtis / jezik in stil sta v tem delu porazna zelo slaba, nekvalitetna; porazno higiensko stanje v zdravstveni ustanovi zelo slabo, neprimerno
// ki se pojavlja v zelo visoki stopnji, močni obliki: spoznali jih boste po porazni bledici na licih; razlika med njima je porazna zelo velika; doživel je porazno razočaranje hudo
    porázno prisl.:
    novica je nanje delovala, vplivala porazno; porazno slaba udeležba
SSKJ²
porazgovoríti se -ím se dov., porazgovóril se; nam. porazgovôrit se in porazgovorít se (ī í)
pogovoriti se: o tem bi se rad porazgovoril s teboj; preden se odločiš, se porazgovori z njo / pri kosilu se bomo nekoliko porazgovorili
SSKJ²
porazgubíti -ím dov., porazgúbil (ī í)
drugega za drugim izgubiti: otrok je igrače porazgubil; vse je porazgubila
    porazgubíti se nav. ekspr.
    1. oditi, raziti se, navadno neopazno: vsi gostje so se že porazgubili / počakal je, da so se otroci porazgubili iz sobe / ko je nehalo deževati, so se ljudje kmalu porazgubili
    // s prislovnim določilom z oddaljevanjem postati neviden: izletniki so se porazgubili v gozdu / odhajajoči so se porazgubili v daljavi / glavna misel se je porazgubila v množici podatkov
    2. prenehati biti, obstajati: ko je sonce vzšlo, se je megla porazgubila; strah se mu je porazgubil / nekateri ljudski izrazi so se porazgubili
SSKJ²
porazgúbljati se -am se nedov. (ú) nav. ekspr.
1. odhajati, razhajati se, navadno neopazno: proti jutru so se gostje porazgubljali / vsi so se počasi porazgubljali iz sobe
// s prislovnim določilom z oddaljevanjem postajati manj viden: steza se porazgublja v visoki travi / koraki se porazgubljajo v noč
2. približevati se koncu obstajanja: ko je sonce vzhajalo, se je megla porazgubljala / stare navade se porazgubljajo
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
porazírati -am dov. (ȋ)
pog. obriti: brivec ga je poraziral; vsako jutro se porazira; travnik je bil pokošen, kot bi ga poraziral
● ekspr. porazirati gozd izsekati
SSKJ²
poráziti -im dov. (á ȃ) knjiž.
1. premagati: premišljeval je, kako bi ga porazil; poraziti nasprotnika, sovražnika / domače moštvo je porazilo goste
// zelo prizadeti, potreti: to dejstvo me je porazilo; spoznanje, da smo jim le sredstvo za dosego cilja, nas je najbolj porazilo / njegova lakomnost jo je porazila
2. prevzeti, presenetiti: porazila jih je lepota mesta / porazila ga je duhovna moč tega človeka
● zastar. do tal poraziti mesto porušiti
    porážen -a -o:
    poražena dežela; vojska je bila poražena; vsa poražena je strmela predse; poraženo moštvo
SSKJ²
porazíti se -ídem se dov., porazšèl se porazšlà se porazšlò se tudi porazšló se (í)
nav. ekspr. drug za drugim oditi: ljudje so se porazšli
SSKJ²
porazmestíti -ím tudi porazméstiti -im dov., porazmésti; porazméstil; porazmeščèn tudi porazméščen (ī í; ẹ̄ ẹ̑)
nav. ekspr. drugega za drugim razmestiti: porazmestiti pohištvo; gostje so se porazmestili v hotelu / porazmestiti delavce po delovišču razmestiti
SSKJ²
porazmísliti -im dov., porazmíšljen (í ȋ)
knjiž. nekoliko premisliti: moral je porazmisliti o tem; porazmislil bom, kaj bi bilo treba storiti
SSKJ²
porazobésiti -im dov., porazobéšen (ẹ́ ẹ̑)
nav. ekspr. drugega za drugim razobesiti: slike so že porazobesili po galeriji / porazobesiti plenice obesiti
SSKJ²
porazuméti se -úmem se stil. -umêjem se dov., tudi porazúmel se; porazúmljen (ẹ́ ȗ, ȇ)
zastar. sporazumeti se, dogovoriti se: čas je, da se porazumemo / z vsemi se je lahko porazumela
SSKJ²
porazvedríti -ím dov., porazvédril; porazvedrèn (ī í)
ekspr. nekoliko razvedriti: z darilom je želela bolnico porazvedriti; povabil je prijatelje, da bi se skupaj porazvedrili
SSKJ²
porazvrstíti -ím dov., porazvŕstil (ī í)
nav. ekspr. drugega za drugim razvrstiti: porazvrstil je lovce; gledalci so se porazvrstili zadaj / porazvrstiti pecivo po krožniku
// razvrstiti, razporediti glede na enake ali podobne lastnosti: porazvrstiti rastline, živali / pesmi je porazvrstil po vsebini
    porazvrščèn -êna -o:
    otroci so porazvrščeni po skupinah
SSKJ²
porážati -am nedov. (á)
knjiž. prevzemati, presenečati: vsakogar je poražalo tako pomanjkanje / njena lepota je vse poražala
SSKJ²
poráženec -nca m (ȃ)
nav. ekspr. kdor je premagan: zmagovalci in poraženci / življenjski poraženec
SSKJ²
poráženka -e ž (ȃ)
nav. ekspr. ženska ali država, ustanova, ki je premagana: najprej so igrale poraženke; poraženka kvalifikacij / največja poraženka volitev / država poraženka
SSKJ²
poráženost -i ž (ȃ)
nav. ekspr. stanje, značilnost premaganega: poraženost je težko prenašal / poraženost malomeščanstva
SSKJ²
porcelán -a m (ȃ)
loščena žgana glina najboljše vrste: kip, krožnik iz porcelana
// izdelek iz take gline: ima veliko porcelana; omara za porcelan; bila je krhka in nežna kot porcelan / ročno poslikan kitajski porcelan
♦ teh. elektrotehnični porcelan ki se uporablja v elektrotehniki
SSKJ²
porcelánast -a -o prid. (ȃ)
ki je iz porcelana: porcelanast krožnik; porcelanasta posoda / velika porcelanasta pipa
// podoben porcelanu: porcelanaste hišice morskih polžev / knjiž., ekspr. ženska s porcelanasto kožo zelo belo, gladko
SSKJ²
porcelánka -e ž (ȃ)
knjiž. porcelanasta pipa: kaditi iz dolge porcelanke
♦ petr. porcelanka kaolin; zool. pisana porcelanka morski polž z lisasto porcelanasto hišico, Cypraea tigris
SSKJ²
porcelánski -a -o prid. (ȃ)
1. nanašajoč se na porcelan: porcelanska masa / porcelanska industrija / pridobivanje porcelanske gline
2. porcelanast: porcelanski krožnik; krhka porcelanska skodelica
SSKJ²
pórcija -e ž (ọ́)
1. določena, natančno odmerjena količina jedi: porcije so bile vsak dan manjše; povečati, zmanjšati porcije / delati porcije / naročiti dve porciji golaža in porcijo krompirja / ekspr. svojo porcijo je že pojedel / pečenko je razrezala na porcije / dvojna porcija; mala porcija
2. ekspr., z oslabljenim pomenom količina jedi sploh: vzela si je veliko porcijo krompirja / pojedel je celo porcijo pečenke zelo veliko
// izraža visoko stopnjo: potrebna mu je bila precejšnja porcija poguma / dobil je krepko porcijo udarcev
3. voj. žarg. vojaška posoda za hrano, navadno iz aluminija: jesti iz porcije; s porcijami v rokah so stali pred kotlom
SSKJ²
porcijón -a m (ọ̑)
nižje pog. porcija: naročil je porcijon golaža
SSKJ²
pórcijski -a -o prid.(ọ́)
nanašajoč se na porcijo: porcijski krožnik, modelček, pekač; porcijska posodica / porcijska orada, postrv, riba / porcijsko pakiranje
    pórcijsko prisl.:
    porcijsko razdeliti, zamrzniti, zmešati; porcijsko narezan
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
porcijúnkula -e ž (ū)
rel. dan, ko se pod določenimi pogoji dobi popolni odpustek, 2. avgust: bilo je na porcijunkulo
SSKJ²
pordečéti -ím dov., pordéči in pordêči (ẹ́ í)
postati rdeč: listje je že pordečelo; obraz mi na soncu hitro pordeči
    pordečèl in pordečél -éla -o:
    pordečela koža
SSKJ²
pordečíti -ím dov., pordéči in pordêči; pordéčil (ī í)
narediti kaj rdeče: kri mu je pordečila obvezo; pordečiti si lica
    pordečèn -êna -o:
    pordečene ustnice
SSKJ²
pordéti -ím dov., pordì (ẹ́ í)
postati rdeč: cvet, jabolko pordi / sneg je pordel od krvi / pordel je in umolknil zardel
    pordèl in pordél -éla -o:
    pordelo večerno nebo; od joka pordele oči
SSKJ²
pordévati -am nedov. (ẹ́)
postajati rdeč: češmin je že pordeval / prebledeval je in pordeval zardeval
SSKJ²
porébrnica tudi porêbrnica -e ž (ẹ̑; ȇ)
anat. mrena, ki obdaja prsni koš od znotraj: popljučnica in porebrnica
SSKJ²
porêči -rêčem dov., porêci porecíte; porékel porêkla (é)
izraziti misli, stališča z besedami: jutri pojdem k njemu in mu porečem, naj se vrne; ali si pomislil, kaj porečejo ljudje; umolknila je in čakala, kaj porečejo drugi / gotovo bo kdo porekel, zakaj nismo storili drugače rekel
SSKJ²
poréčje -a s (ẹ̑)
geogr. ozemlje, s katerega odteka voda v isto reko: porečje Save
SSKJ²
poréčnik -a m (ẹ̑)
bot. vodna ali močvirska rastlina z belimi ali rdečkastimi cveti v socvetju, Alisma:
SSKJ²
porédek -dka -o prid. (ẹ́)
redek: krči, napadi so bili vse bolj poredki / domačini so v tem hotelu poredki gostje / ta bolezen je pri nas precej poredka
SSKJ²
poréden -dna -o prid., porédnejši (ẹ́ ẹ̄)
ki (rad) povzroča neprijetnosti, nevšečnosti: poreden otrok; bila je poredna / učenci so bili na izletu precej poredni nedisciplinirani, neubogljivi
// ekspr. dobrodušno zbadljiv, šaljiv: ta poredni človek jo je zmeraj dražil / poreden pogled, smehljaj nagajiv
● zastar. poreden človek hudoben, slab
    porédno prisl.:
    poredno se mu je nasmehnila; poredno jo je uščipnil v lice; poredno vprašati
SSKJ²
poredíti -ím dov., tudi porédi; porédil; porejèn (ī í)
krajši čas rediti: pred prodajo porediti prašiče, vole
// ekspr. (nekoliko) zrediti: kar dobro ga je poredila; po bolezni se je spet poredil
SSKJ²
porédkem in po rédkem prisl. (ẹ̑) star.
poredko: pisma so prihajala poredkem
SSKJ²
porédko prisl. (ẹ̄)
izraža pojavljanje v velikih časovnih presledkih: njega poredko najdem doma; v teh krajih zelo poredko sneži / pri njem so se bolj poredko srečavali
SSKJ²
porédkoma prisl. (ẹ̑)
izraža pojavljanje v velikih časovnih presledkih: dopisujeta si le poredkoma; čebele le še poredkoma letajo iz panja / vidiva se bolj poredkoma
SSKJ²
porédnež -a m (ẹ̑)
poreden človek, zlasti otrok: porednež ji je vrgel kepo za vrat / mati je oštela malega poredneža / ekspr. vrabček porednež / kot nagovor te bomo že ugnali, porednež
SSKJ²
porédnica -e ž (ẹ̑)
poredna ženska: porednica se je veselo zasmejala; kako naj ukrotimo to porednico / kot nagovor kaj pa si spet naredila, porednica poredna
SSKJ²
porédnost -i ž (ẹ́)
lastnost porednega človeka: jezila jo je otrokova porednost / iz porednosti je to naredil / ekspr. sama porednost te je zelo si poreden
// nav. mn. poredno dejanje: naveličal sem se tvojih porednosti; to so le otroške porednosti
● star. o njem ni nikoli slišala kakšne porednosti česa slabega
SSKJ²
pòreformacíjski -a -o prid. (ȍ-ȋ)
nanašajoč se na čas po reformaciji: poreformacijski boji / poreformacijska doba
SSKJ²
porèk -éka m (ȅ ẹ́)
jezikosl. drugi del (stavčne) periode: prorek in porek
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
porêklo -a s (é) s prilastkom
1. značilnost glede na prvotno pripadnost; izvor: raziskovati poreklo ameriškega prebivalstva / ljudje različnega narodnostnega porekla / pisatelj je španskega porekla rodu
// značilnost glede na prednike zlasti s socialnega stališča: zamolčal je svoje poreklo; biti meščanskega porekla / socialno poreklo učencev
2. značilnost glede na nastanek: raziskovati poreklo pravljice / označba porekla blaga / publ., z oslabljenim pomenom nekaj hotelov je novejšega porekla novejših
SSKJ²
póren -rna -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na poro: porna velikost
♦ teh. porni volumen vsota prostornin vseh por v snovi
SSKJ²
porepkáti -ám tudi porépkati -am tudi porêpkati -am dov. (á ȃ; ẹ̑; ȇ)
ekspr. pomahati z repom: pes je porepkal in pritekel k njemu
SSKJ²
pòrevolucíjski -a -o prid. (ȍ-ȋ)
nanašajoč se na čas po revoluciji: porevolucijske razmere / porevolucijska književnost / porevolucijska doba
SSKJ²
porézati -réžem dov. (ẹ́ ẹ̑)
1. z rezanjem zgornje, končne dele
a) odstraniti: porezati ves peteršilj; porezati veje
b) skrajšati: živali porezati kremplje; porezati si nohte
2. raniti na več mestih: porezal ga je po rokah; porezati se z britvijo, črepinjami, steklom
● ekspr. porezati glave upornikom ubiti, usmrtiti jih; publ. porezati korenine mali kmetijski proizvodnji preprečiti njen nadaljnji razvoj in obstoj; pog. porezati komu peruti omejiti, onemogočiti mu dejavnost, svobodo; pri zadnji vaji so mu sodniki porezali preveč točk odbili, vzeli
    porézan -a -o:
    porezani nohti
SSKJ²
porezgetávati -am [tudi porəzgetavati] nedov. (ȃ)
v presledkih rezgetati: konj je porezgetaval od zadovoljstva
SSKJ²
porezílnik -a m (ȋ)
vet. nož z ukrivljenim enostranskim rezilom na koncu za obrezovanje kopit, parkljev; kopitni nož: brusiti porezilnik
SSKJ²
porfír -ja tudi -a m (ī)
petr. rdečkasta ali zelena starejša predornina s kristali glinencev ali kremena: kamnolom porfirja / tlak iz porfirja
SSKJ²
porfíren -rna -o (ȋ)
pridevnik od porfir: porfirna vaza
SSKJ²
porfirít -a m (ȋ)
petr. starejša predornina, podobna porfirju: porfirji in porfiriti
SSKJ²
porfírski -a -o prid. (ī)
petr. podoben porfirju: porfirska kamnina / porfirska struktura andezita
SSKJ²
pôrhant -a m (ó)
nižje pog. debela, na narobni strani kosmata bombažna tkanina; barhant: obleka iz porhanta
SSKJ²
pôrhantast -a -o prid. (ó)
nižje pog. barhantast: porhantasta srajca
SSKJ²
poríbati -am dov. (ȋ)
z ribanjem očistiti: poribati pod, stopnišče, tla / poribati hodnik, kuhinjo; ulica je čista, kot bi jo poribali
// ekspr. podrgniti: s snegom mu je poribal lica; z obema rokama si je trdo poribal obraz / poribal sem si oči pomencal
    poríban -a -o:
    poribano stopnišče
SSKJ²
porimljániti -im dov. (á ȃ)
narediti kaj rimsko, latinsko: porimljaniti osvojena ozemlja
SSKJ²
poríniti -em dov. (í ȋ)
1. s sunkom (od zadaj) povzročiti premikanje, hitrejše premikanje: poriniti avtomobil; porinil ga je, da je lahko splezal na drevo; malo poriniti voz / poriniti gugalnico / porinil je kolo po bregu zakotalil
// s prislovnim določilom s sunkom spraviti, dati kam: poriniti čoln v morje; desko je porinil skozi odprtino; poriniti meč v nožnico; omaro je treba poriniti bolj k zidu / knjigo je porinil od sebe odrinil / ekspr. kozarec je porinil skozi okno vrgel
2. s sunkom spraviti z določenega mesta, položaja: poriniti vrata; zapah je treba malo poriniti / porinil ga je, da je padel
3. pog. spraviti kam, dati kam kaj odvečnega: svoje izdelke so porinili v izvoz / to delo so porinili meni
// navadno v zvezi z v spraviti koga v določen položaj, stanje, navadno brez njegove vednosti, privolitve: porinili so ga v rezervo / niso vedeli, kam naj ga porinejo, pa so ga imenovali za pomočnika / drugi so ga porinili v to
● ekspr. gospodar mu porine kozarec vina in kos pečenke dá, ponudi; ekspr. slabo blago porinejo nestalnim kupcem prodajo, ponudijo; ekspr. porinil mu je nož v prsi zabodel ga je z nožem; publ. poriniti žogo v mrežo dati gol
    porínjen -a -o:
    naprej porinjena čeljust; preplezali so škrbino, ki je kakor zagozda porinjena med gori
SSKJ²
porísati -ríšem dov. (ȋ)
s črtami izpolniti: porisal je list za listom / vrata in stene je porisal s kredo počečkal
// z risanjem okrasiti: z rožami porisati skrinjo
    porísan -a -o:
    s cveti porisana ruta; risanka je porisana
SSKJ²
poríti -ríjem dov., poríl in porìl (í ȋ)
1. krajši čas riti: prašič je poril po zemlji
2. nar. primorsko poruvati: plevel je treba poriti
SSKJ²
porív -a m (ȋ)
zastar. impulz, spodbuda: romantika je dala močen poriv za prevajanje starorimskega slovstva
SSKJ²
poriváč -a m (á)
kdor kaj poriva, rine: porivači so nazadnje spravili voz na vrh klanca
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
poriválen -lna -o prid. (ȃ)
ki je za porivanje: porivalne naprave
SSKJ²
porívanje -a s (í)
glagolnik od porivati: porivanje avtomobila jih je utrudilo
SSKJ²
porívati -am nedov. (í)
1. s sunki, rinjenjem (od zadaj) povzročati premikanje, hitrejše premikanje: porivati avtomobil; sani sta le s težavo porivala / porival ga je pred seboj rinil
// s prislovnim določilom s sunki, rinjenjem spravljati, dajati kam: porivati čoln v morje; mizo so porivali na sredo sobe / te mišice s krčenjem porivajo hrano naprej
2. s sunki, rinjenjem spravljati z določenega mesta, položaja: porivati vrata s hrbtom / zakaj me pa porivaš
3. pog. spravljati kam, dajati kam kaj odvečnega: tako blago so porivali njemu / neprijetne opravke sta porivala drug drugemu
● pog. v trgovinah so jim porivali pokvarjena živila prodajali, ponujali
// navadno v zvezi z v spravljati koga v določen položaj, stanje, navadno brez njegove vednosti, privolitve: očita ji, da ga je ona porivala v te špekulacije / razmere so ga vse bolj porivale v pasivnost
4. vulg. opravljati spolno združitev, imeti spolne odnose (s kom): porivati babe; porivati ženo; porivala sta se pri njem doma
    porivajóč -a -e:
    šla je s sklonjeno glavo, porivajoč pred seboj voziček
SSKJ²
porjavélost -i ž (ẹ́)
lastnost, značilnost porjavelega, zlasti kože: naravna, zdrava porjavelost kože; poletna porjavelost; pridobivanje enakomerne, privlačne porjavelosti; kreme, sredstva za porjavelost
SSKJ²
porjavéti -ím dov. (ẹ́ í)
1. postati rjav: listi so že porjaveli in odpadli / obraz mu je na soncu hitro porjavel
2. postati rjast; zarjaveti: ključavnica je porjavela
    porjavèl in porjavél -éla -o:
    porjavela koža; trava je že porjavela; porjavelo železo
SSKJ²
porjavítev -tve ž (ȋ)
1. povzročanje, da kaj porjavi, zlasti koža: postopna naravna porjavitev naj bi bila bolj zdrava kot solarij; izdelki, kreme za umetno porjavitev kože
2. dejstvo, da kaj porjavi, zlasti koža: porjavitev je obramba kože pred poškodbami zaradi ultravijoličnega sevanja; blaga, naravna porjavitev; porjavitev sadja
SSKJ²
porjavíti -ím dov., porjávil (ī í)
narediti kaj rjavo: južno sonce mu je porjavilo kožo
SSKJ²
pòrka medm. (ȍ)
nižje pog. izraža močno podkrepitev trditve: porka, vse gre narobe / porka madona porkamadona
SSKJ²
pòrkamadôna tudi pòrkamadóna in pòrka madôna tudi pòrka madóna medm. (ȍ-ȏ; ȍ-ọ̑)
nižje pog. izraža močno podkrepitev trditve: ustavi jih, porkamadona
SSKJ²
pornésa -e ž (ẹ̑)
igralka v pornografskih filmih: razvpita pornesa je dajala avtograme; bujna, prsata pornesa
SSKJ²
pórnič -a m (ọ̑) pog.
pornografski film: gledati, snemati pornič; igrati v porniču; amaterski pornič; avdicija, scenarij za pornič / mehki, trdi pornič
SSKJ²
pórno -- prid. (ọ̑)
ki prikazuje, obravnava spolnost samo zaradi erotičnega draženja, ugajanja; pornografski: porno film; porno diva, igralka, zvezda; porno industrija, produkcija; porno revija, stran
SSKJ²
porno... ali pórno... prvi del zloženk (ọ̑)
nanašajoč se na prikazovanje, obravnavanje spolnosti samo zaradi erotičnega draženja, ugajanja: pornofilm, pornografija, pornografski
SSKJ²
pornográf -a m (ȃ)
kdor piše pornografska dela: očitali so mu, da je pornograf
SSKJ²
pornografíja -e ž (ȋ)
1. pornografska dela: brati, kupovati pornografijo; založba izdaja tudi pornografijo / mehka pornografija za katero so značilni manj nazorni prikazi spolnih aktov in golih teles; trda pornografija za katero so značilni nazorni prikazi spolnih aktov in golih teles
● ekspr. ta knjiga, slika je prava pornografija je pornografska
2. publ. prikazovanje, obravnavanje spolnosti samo zaradi erotičnega draženja, ugajanja: avtor pri svojem opisovanju pogosto preide v pornografijo
SSKJ²
pornográfski -a -o prid. (ȃ)
ki prikazuje, obravnava spolnost samo zaradi erotičnega draženja, ugajanja: to delo je pornografsko / pornografski film; izdajati pornografsko revijo
SSKJ²
poróbek -bka m (ọ̑)
zastar. štor, parobek: sesti na porobek
SSKJ²
poróbje -a s (ọ̑)
svet ob robu: med vasjo in gozdom je bilo veliko porobje / ustavili smo se na porobju gozda, senožeti obrobju / porobje gor rob
SSKJ²
poróčanje -a s (ọ́)
glagolnik od poročati1: njegovo poročanje ni objektivno; kronistično, napačno poročanje / prihajati na poročanje
SSKJ²
poróčati1 -am nedov. (ọ́)
seznanjati koga, navadno uradno, z določenim dogajanjem, stanjem, brez osebnih pojasnil, pripomb: to poroča naš dopisnik / o svojih raziskavah je pisno poročal / publ.: časopisi so o tem veliko poročali; kot poročajo listi, je upor zadušen / ekspr. vsako jutro mu je hodil poročat pripovedovat, ga obveščat
// seznanjati koga s čim sploh: poročati o dogodkih, proslavi, sestanku; natančno poročati; po en član skupine je poročal o delu v skupini
// star. sporočati: v pismu ji poroča, da je odpotoval / njegovo voljo je hitro poročal podrejenim
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
poróčati2 -am nedov. (ọ́)
po določenem postopku delati, da postaneta moški in ženska pred družbo, javnostjo priznana kot mož in žena: pravkar ju poroča; to je tisti, ki naju je poročal / poročajo ob sredah in sobotah
    poróčati se 
    postajati pred družbo, javnostjo priznan kot mož ali žena koga: te dni se poroča / njihova dekleta se poročajo že zelo zgodaj / dekleta se nerada poročajo na kmete
SSKJ²
poróčen -čna -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na poroko: nevestina poročna priča / začel se je poročni obred / poročni šopek; bela poročna obleka / dobila je bogato poročno darilo / poročno potovanje potovanje novoporočencev / poročni list izpisek iz poročne matične knjige; poročni prstan; poročna matična knjiga
● poročna noč prva noč po poroki; poročna postelja postelja novoporočencev
SSKJ²
poročênec -nca m (é)
nav. ekspr. poročen moški: ima razmerje z nekim poročencem
// nav. dv. in mn. kdor je poročen: poročenca iščeta stanovanje; napisal je pesem na čast novima poročencema
SSKJ²
poročênka -e ž (é)
nav. ekspr. poročena ženska: tudi kot poročenka ima veliko oboževalcev
SSKJ²
poročênost -i ž (é)
stanje poročenega človeka: ljubici je zamolčal svojo poročenost; statistični podatki o poročenosti; poročenost in samskost
SSKJ²
poročeválec1 -lca [poročevau̯ca tudi poročevalca] m (ȃ)
kdor poroča (o čem): poslušati poročevalca; objektiven, vesten poročevalec / priložnostni, stalni poročevalec; športni, vojni poročevalec
SSKJ²
poročeválec2 -lca [poročevau̯ca tudi poročevalca] m (ȃ)
nav. ekspr. kdor opravlja poročni obred: vstopil je še poročevalec
SSKJ²
poročeválen -lna -o prid. (ȃ)
ki temelji na poročanju (o čem): njegov referat je bil samo poročevalen / poročevalno delo
SSKJ²
poročeválka -e [poročevau̯ka tudi poročevalka] ž (ȃ)
ženska, ki poroča (o čem): imena poročevalcev in poročevalk / naša stalna poročevalka
SSKJ²
poročeválski -a -o [poročevau̯ski in poročevalski] prid. (ȃ)
nanašajoč se na poročevalce ali poročanje (o čem): poročevalsko delo / poročevalska služba / velika poročevalska mreža / slog povesti je včasih preveč poročevalski
SSKJ²
poročeválstvo -a [poročevau̯stvo in poročevalstvo] s (ȃ)
nav. ekspr. poročevalska dejavnost: v tej državi je poročevalstvo precej razvito / razgledano gledališko poročevalstvo poročevalci
// poročanje (o čem): prva knjiga je pisana leposlovno, druga pa je na ravni poročevalstva
SSKJ²
poročílce -a s (ī)
ekspr. manjšalnica od poročilo: brati, sestaviti poročilce; kratko, šaljivo poročilce
SSKJ²
poročílo -a s (í)
1. kar seznanja koga, navadno uradno, z določenim dogajanjem, stanjem, brez osebnih pojasnil, pripomb: o tem se ni ohranilo nobeno poročilo; lažno, zanesljivo, zaupno poročilo; poročila očividcev; poročilo s fronte / vremensko poročilo / poročila si nasprotujejo; publ. podati poročilo o delu poročati
// tako besedilo, sestavek: napisati, poslati, prebrati poročilo; dolgo, izčrpno, pomanjkljivo poročilo; šifrirano poročilo / publ. predložiti poročilo v odobritev / blagajniško, zdravniško poročilo; pisno, ustno poročilo
// mn. radijska, televizijska oddaja iz takih besedil, sestavkov: zadnja večerna poročila; napovedovalec poročil / sporočiti kaj med poročili / notranjepolitična poročila; športna poročila
2. star. sporočilo: dobil je poročilo, da mu je umrla žena; prinesti veselo poročilo
♦ šol. letno poročilo šolska, javnosti namenjena letna publikacija s podatki o učnem osebju, učencih, pouku, uspehu; voj. dnevno poročilo ki ga dajo poveljniku vse podrejene enote o delu v preteklih štiriindvajsetih urah
SSKJ²
poročíti1 -ím dov., poróčil (ī í)
1. po določenem postopku narediti, da postaneta moški in ženska pred družbo, javnostjo priznana kot mož in žena: to je matičar, ki ju je poročil / na tem uradu jih veliko poročijo
2. ekspr. dati, oddati v zakon: oče jo je hotel poročiti s premožnim fantom
3. pog. poročiti se s kom: poročil je staro prijateljico; nobena ga ni hotela poročiti
    poročíti se 
    postati pred družbo, javnostjo priznan kot mož ali žena koga: pred pustom se je z njo poročil; rada bi se poročila / poročiti se iz ljubezni / cerkveno, civilno se poročiti
    // nav. ekspr., s prislovnim določilom s poroko spremeniti življenjske okoliščine: poročiti se na dom; poročila se je na kmete, v mesto / dobro, slabo se poročiti
    poročèn -êna -o:
    poročen moški; sta že poročena; dve leti je bila poročena z njim / kot zapostavljeni pristavek k ženskemu priimku Ana Dolenc, poročena [por.] Zore
SSKJ²
poročíti2 -ím dov., poróčil (ī í)
zastar. sporočiti: poročiti mu mora nekaj važnega; nič ni poročil, da pride
SSKJ²
poróčnica -e ž (ọ̑)
1. nosilka najnižjega častniškega čina v Slovenski vojski: napredovala je v poročnico / dobila je čin poročnice
// nosilka čina, za stopnjo nižjega od nadporočnika: pridobila je naziv poročnice; sovjetska poročnica; vojaška poročnica
♦ voj. poročnica bojne ladje nosilka mornariškega častniškega čina (v Slovenski vojski), za stopnjo višjega od poročnika fregate; poročnica fregate nosilka mornariškega častniškega čina (v Slovenski vojski), za stopnjo višjega od poročnika korvete; poročnica korvete nosilka najnižjega mornariškega čina (v Slovenski vojski), za stopnjo nižjega od poročnika fregate
2. v nekaterih državah ženska, ki poklicno sistematično pregleduje, spremlja potek ali razvoj česa, zlasti v policiji, gasilstvu: poročnica z oddelka za umore
SSKJ²
poróčnik1 -a m (ọ̑)
1. najnižji častniški čin v Slovenski vojski ali nosilec tega čina: stotniki in poročniki / podelili so mu čin poročnika
// čin, za stopnjo nižji od nadporočnika, ali nosilec tega čina: kapitani in poročniki; nižji, višji poročnik / napredovati v poročnika
♦ navt. poročnik trgovske mornarice čin v trgovski mornarici, za stopnjo višji od krmarja, ali nosilec tega čina; voj. poročnik bojne ladje mornariški častniški čin (v Slovenski vojski), za stopnjo višji od poročnika fregate, ali nosilec tega čina; poročnik fregate mornariški častniški čin (v Slovenski vojski), za stopnjo višji od poročnika korvete, ali nosilec tega čina; poročnik korvete najnižji mornariški čin (v Slovenski vojski), za stopnjo nižji od poročnika fregate, ali nosilec tega čina
2. v nekaterih državah kdor poklicno sistematično pregleduje, spremlja potek ali razvoj česa, zlasti v policiji, gasilstvu: policijski poročnik / gasilec lahko napreduje v čin poročnika
SSKJ²
poročník2 -a m (í)
star. sel, kurir: v sobo stopi poročnik s sporočilom; poslati poročnika
● star. jaz sem samo poročnik te zgodbe poročevalec
SSKJ²
poróčniški -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na poróčnike: poročniška uniforma / general se je spomnil svojih poročniških let
SSKJ²
poròd in pôrod -óda m (ȍ ó ọ́)
ločitev ploda od matere na koncu nosečnosti: porod je potekal v redu, se je začel; dobro je prestala porod; pripravljati se na porod; po številnih porodih je precej oslabela; imela je težek porod; porod je bil lahek / mati mu je umrla na porodu / dopust ob porodu porodniški dopust / normalni, prezgodnji porod; pren., knjiž. bil je pri porodu revije
● star. žena leži na porodu je blizu poroda; je pred kratkim rodila
♦ med. kleščni porod pri katerem se uporabi posebna, kleščam podobna priprava; porod s carskim rezom
// zastar. otrok, potomec: ni imel svojega poroda; dobila sta porod
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
poróden -dna -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na porod: hude porodne bolečine; porodno krvavenje / nav. mn. porodni krči, popadki / odpeljali so jo v porodno sobo / porodna doba / zastar. porodna žena porodnica / knjiž. po težkih porodnih krčih so končno le ustanovili društvo
♦ med. porodni prisad okužba porodnice med porodom ali po njem; porodne klešče posebna, kleščam podobna priprava, ki se uporablja pri porodu
SSKJ²
porodíti -ím dov., poródil (ī í)
1. knjiž. roditi: porodila je dekletce; porodil se mu je sin / porodila je veliko otrok; pren. napenjal je možgane, da bi porodil rešilno misel
2. ekspr. povzročiti nastanek česa: ljubosumnost je porodila v njem divjo jezo / branje mu je porodilo idejo za članek dalo
    porodíti se ekspr.
    nastati, pojaviti se: v trenutku, ko se porodi, je delo zmeraj važno in veliko / v zlatem soncu se je porodilo jutro
    // z oslabljenim pomenom izraža začetek dejanja, stanja, kot ga določa samostalnik: porodila se mu je bojazen / v trenutku se ji je porodila čudovita misel / v glavi se mu je porodil načrt
    porôjen tudi porojèn -êna -o:
    komaj porojeni otrok; iz srca porojene besede
SSKJ²
poródnica1 in porodníca -e ž (ọ̑; í)
ženska od začetka poroda do šest ali osem tednov po porodu: skrbeti za porodnico; v sobi je bilo več porodnic
// ženska, ki rodi, rojeva: pri porodnici je bila babica
SSKJ²
porodníca2 -e ž (í)
knjiž. mati, roditeljica: porodnica veliko otrok; pren. ve že svetla zarja, dneva porodnica, da jo ljubim (F. Prešeren)
♦ rel. Božja porodnica Kristusova mati
SSKJ²
porodníčar in poródničar -ja m (ȋ; ọ̑)
zdravnik specialist za porodništvo: posvetovanje porodničarjev
♦ vet. veterinar ali laik, ki vodi porod
SSKJ²
porodníčarka in poródničarka -e ž (ȋ; ọ̑)
zdravnica specialistka za porodništvo: porodničarka in ginekologinja
SSKJ²
porodníčarski in poródničarski -a -o prid. (ȋ; ọ̑)
nanašajoč se na porodničarje: porodničarske izkušnje / porodničarske priprave
SSKJ²
porodníški -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na porod ali porodništvo: porodniška pomoč / poznati porodniške prijeme / porodniški oddelek; porodniška klinika / porodniški dopust dopust v zvezi z nosečnostjo in porodom, ko ima delavka pravico do nadomestila osebnega dohodka
● ekspr. še ni vstala s porodniške postelje ni si še opomogla od poroda; sam.:, pog. je na porodniškem na porodniškem dopustu
SSKJ²
porodníšnica -e ž (ȋ)
bolnišnica za porodništvo ali porodniški oddelek v bolnišnici: rodila je v porodnišnici; stavba porodnišnice
SSKJ²
porodníštvo -a s (ȋ)
veda o zdravniški pomoči pri porodu: profesor porodništva / operativno porodništvo
SSKJ²
poròg -óga m (ȍ ọ́)
zelo očitno, grobo izražanje negativnega, odklonilnega odnosa do koga, navadno z vsebinsko pozitivnimi besedami: bal se je njihovega poroga; ni se hotela izpostaviti porogu; komaj opazen porog / v njegovih besedah je čutila prikrit porog / govorila je z rahlim porogom; s porogom je pokazal nanj / vse so mu pobrali, le denar so mu kakor v porog pustili
● ekspr. biti komu v porog zaradi kake lastnosti, storjenega dejanja biti vzrok za roganje
// izraz, ki kaže tak odnos: v očeh mu je ostal porog / ustnice so se mu zakrivile v zaničljiv porog
SSKJ²
poróga -e ž (ọ̑)
zastar. porog: poroga ga ni prizadela; zbala se je poroge / iz vsake njegove besede je čutila porogo / v očeh mu je ostala poroga
SSKJ²
porógati se -am se dov. (ọ̑)
zelo očitno, grobo izraziti negativen, odklonilen odnos do koga, navadno z vsebinsko pozitivnimi besedami: dober avtomobil imate, se je porogala; ni se jezil, če so se mu kdaj porogali zaradi debelosti
SSKJ²
porogljív -a -o prid.(ī í)
ki zelo očitno, grobo izraža negativen, odklonilen odnos do koga, navadno z vsebinsko pozitivnimi besedami: v pogovoru je bil velikokrat porogljiv / govoril je s porogljivim glasom porogljivo / njegov obraz je imel porogljiv izraz; porogljiv nasmeh / pripombe s porogljivim prizvokom / porogljive besede
    porogljívo prisl.:
    porogljivo ga je gledal; porogljivo govoriti, se smejati
SSKJ²
porogljívec -vca m (ȋ)
nav. ekspr. kdor je porogljiv: ni se menil za pripombe porogljivcev
SSKJ²
porogljívka -e ž (ȋ) ekspr.
1. ženska, ki je porogljiva: porogljivka ga je prizadela
2. porogljiva beseda: porogljivk ni mogel več poslušati
SSKJ²
porogljívost -i ž (í)
lastnost, značilnost porogljivega: jezila jo je njegova porogljivost / v pripombi je bilo čutiti porogljivost / zavrnila ga je s komaj opazno porogljivostjo
SSKJ²
porogovíliti -im dov. (í ȋ)
ekspr. krajši čas rogoviliti: porogovilil je in šel spat
SSKJ²
pôrok tudi poròk -óka m (ó ȍ ọ́)
1. kdor se obveže poravnati dolg koga drugega, če bi ga ta sam ne poravnal: porok je moral plačevati zanj; kdo je njegov porok / dolžnik je dobil poroke; brez porokov mu ni hotela posoditi / porok je poskrbel, da so fanta proti varščini izpustili; pren. nisem porok za resničnost te novice
♦ fin. menični porok ki je podpisan na menici
2. ekspr., v povedni rabi, z dajalnikom izraža trdno prepričanje o čem: jaz sem ti porok, da boš z njim zadovoljen; mi smo vam poroki, da se to ne bo zgodilo / kdo nam je porok, da spet česa slabega ne pripravlja
● star. trgovec je porok za blago jamči; pog. iti za poroka biti porok; star. spremljevalca sta morala ostati pri napadalcih za poroka za talca
SSKJ²
poróka -e ž (ọ̑)
obred, s katerim moški in ženska postaneta pred družbo, javnostjo priznana kot mož in žena: poroka je bila zelo slovesna; iti k poroki / opraviti poroko / cerkvena, civilna poroka / istospolna poroka istospolnih partnerjev
// glagolnik od poročiti: praznovati, proslavljati poroko; dolgo odlaša s poroko / razdreti nameravano poroko; privoliti v poroko / po poroki je ostala na domu
● biserna šestdesetletnica, srebrna petindvajsetletnica, zlata poroka petdesetletnica poroke
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
porokováti -újem nedov. (á ȗ)
knjiž. biti porok: kdo bo porokoval zanj / za njegovo poštenost in sposobnost porokujem jamčim / te določbe so porokovale, da je imel kovanec pravo vrednost so bile poroštvo, zagotovilo
SSKJ²
porolít -a m (ȋ)
grad. ploščat, votel izdelek, navadno iz gline, za zidanje tankih zidov: izdelovati porolit; zid je iz porolita; v prid. rabi: porolit opeka
SSKJ²
porolíten -tna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na porolit: porolitna obloga / stena je iz porolitnih plošč
SSKJ²
poromániti -im dov. (á ȃ)
narediti kaj romansko: poromaniti deželo; prebivalstvo mest se je hitro poromanilo
    porománjen -a -o:
    poromanjena pokrajina
SSKJ²
porómati -am dov. (ọ̑)
1. rel. oditi k romarski cerkvi, v sveti kraj: poromati v Lurd, Meko; pren., ekspr. poromati na Prešernov grob
2. ekspr. odpotovati, oditi: še danes bom poromal k njemu / misel je poromala v rojstno vas / njegov pogled je poromal po sobi
SSKJ²
porópati -am dov. (ọ̑) nav. ekspr.
1. nasilno odvzeti materialne dobrine; izropati: vso trgovino so poropali / okupator jim je poropal živino
2. krajši čas ropati: tudi on je kdaj poropal
SSKJ²
poropotáti -ám tudi -óčem dov. (á ȃ, ọ́)
krajši čas ropotati: pritisnila je na kljuko in poropotala; poropotal je s čevlji in otresal sneg / poropotati po pokrovu, vratih; brezoseb. bum bum, je poropotalo na vrata / ekspr. nič hudega, če malo poropotaš v stanovanju
● ekspr. kadar sem prišel pozno domov, je oče poropotal glasno izrazil svojo nejevoljo; ekspr. kamenje je poropotalo čez skale ropotajoč padlo
SSKJ²
porosíti -ím dov., porósil (ī í)
1. brezoseb. krajši čas rositi: ni bilo hudega, le malo je porosilo
2. z rošenjem zmočiti, ovlažiti: dež je porosil seno; očala so se mu porosila / pot mu je porosil čelo
// nekoliko zmočiti, ovlažiti: lončnice je treba vsak dan porositi
    porošèn -êna -o:
    z znojem porošena zemlja
SSKJ²
poróštven -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na poroštvo: poroštvena obveznost / poroštvena pogodba
SSKJ²
poróštvo -a s (ọ̑)
1. obveznost poravnati dolg koga drugega, če bi ga ta sam ne poravnal: nihče ni hotel prevzeti poroštva / dati, ponuditi poroštvo
♦ fin. menično poroštvo dano s podpisom na menici
2. ekspr., v povedni rabi kar zagotavlja izpolnitev kake obljube, dolžnosti: zdrava mladina je poroštvo narodove prihodnosti; taka skladnost je poroštvo za pravo pesem; v doslednosti je poroštvo uspeha / močna vojska naj bi bila poroštvo za mir
SSKJ²
poroštvováti -újem nedov. (á ȗ)
zastar. jamčiti, garantirati: listina jim je poroštvovala svobodo / pripravljeni so bili poroštvovati za resničnost njegovih izjav
● zastar. ker je poroštvoval, mora zdaj plačevati bil porok
SSKJ²
poróta -e ž (ọ̑)
v nekaterih državah skupina državljanov, ki pri porotnem sodišču odloča, ali je obtoženec kriv ali ne: porota je bila nepristranska; mnenje porote
SSKJ²
poróten -tna -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na poroto: porotna obravnava / porotna dvorana / porotno sodišče sodišče, sestavljeno iz sodnikov in porotnikov za obravnavanje hujših kaznivih dejanj ali pomembnejših pravdnih zadev in odločanje o njih
SSKJ²
porótnica -e ž (ọ̑)
v nekaterih državah članica porote: porotnica na okrožnem sodišču
♦ pravn. sodnica porotnica vsaka izmed nepoklicnih sodnic, ki skupaj s (poklicnimi) sodniki odloča o zadevi, o kateri teče postopek pred sodiščem
SSKJ²
porótnik -a m (ọ̑)
v nekaterih državah član porote: zadnja leta je bil velikokrat porotnik; mnenje porotnikov
♦ pravn. sodnik porotnik vsak izmed nepoklicnih sodnikov, ki skupaj s (poklicnimi) sodniki odloča o zadevi, o kateri teče postopek pred sodiščem
SSKJ²
porótniški -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na porotnike ali poroto: porotniška dolžnost / porotniška razsodba
SSKJ²
pôrov in pórov -a -o prid. (ó; ọ̑)
nanašajoč se na por: porovi listi / porova juha, omaka
SSKJ²
porózen -zna -o prid. (ọ̑)
ki je iz snovi z veliko majhnih luknjic, votlinic: porozen kamen; porozne kosti / tla so postala zelo porozna luknjičava / porozna snov
// prepusten za vodo, zrak: porozen pesek; cvetlični lonček mora biti porozen / tekočina prehaja skozi porozno opno
SSKJ²
poróznost -i ž (ọ̑)
lastnost, značilnost poroznega: poroznost kamnin / poroznost tal luknjičavost / velika poroznost tekstilnih vlaken
SSKJ²
poroženéti -ím dov. (ẹ́ í)
postati rožen: gornja plast kože poroženi
    poroženèl in poroženél -éla -o:
    poroženele celice; poroženela koža
    ♦     anat. poroženela povrhnjica
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
porožljáti -ám dov. (á ȃ)
krajši čas rožljati: porožljati s ključi, verigo
SSKJ²
porožljávati -am nedov. (ȃ)
v presledkih rožljati: porožljavati s ključi / ob sunkih so porožljavali krožniki v omari / na prsih mu je porožljavala srebrna verižica
SSKJ²
porsche -ja [pórše] m (ọ̑)
osebni avtomobil nemške tovarne Porsche: pripeljal se je s porschejem; rdeč porsche
SSKJ²
pórt -a m (ọ̑)
nar. primorsko pristanišče: barka se je bližala portu
SSKJ²
pórta1 -e ž (ọ̄)
obrt. okrasni trak, navadno iz močnejše tkanine, za na oblačila in oblazinjeno stilno pohištvo: livreja hotelskega vratarja je bila okrašena s pisanimi portami
SSKJ²
pórta2 -e ž (ọ̑)
rel. prostor ob glavnem vhodu v samostan: čakati na porti / samostanska porta
♦ zgod. Visoka porta do ustanovitve turške republike sultanova vlada, dvor
SSKJ²
portábel -- [portabəl] prid. (á)
adm. žarg., navadno v zvezi s pisalni stroj prenosen: kupiti portabel pisalni stroj
SSKJ²
portál -a m (ȃ)
1. spletna stran, ki na pregleden način združuje dostop do različnih informacij in storitev: objaviti besedilo na portalu; umakniti prispevek s portala; urednik informativnega ali informacijskega portala / banka je pripravila svoj portal za poskusno uporabo; nepremičninski, poslovni, turistični, zaposlitveni portal / spletni portal
2. arhit. arhitektonsko poudarjen vhod v stavbo: portal stare katedrale; portal palače z dvema atlantoma / gotski portali
♦ gled. arhitektonsko oblikovan del stene ob odrski odprtini; grad. posebej oblikovan vhodni, izhodni del predora
SSKJ²
portálen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na portal: portalni stebri; portalna avtopralnica
♦ anat. portalni krvni obtok del krvnega obtoka, pri katerem teče kri skozi jetra; teh. portalni žerjav žerjav z nosilno konstrukcijo, podobno okviru vrat, ki se premika po dveh tirih
SSKJ²
portatív -a m (ȋ)
glasb., nekdaj majhne prenosne orgle z ustničnimi piščalmi: igrati na portativ
SSKJ²
portepé -êja m (ẹ̑ ȇ)
nekdaj z resami okrašen jermen, trak za na ročaj sablje, navadno kot znak častniškega čina: sablja s portepejem
SSKJ²
portfélj -a m (ẹ̑)
1. mapa, v kateri se zbirajo učenčevi izdelki in podatki o njegovih dejavnostih in dosežkih, listovnik: jezikovni portfelj
2. fin. skupek vrednostnih papirjev v lasti določene pravne ali fizične osebe: v portfelju imamo nekaj delnic, ki so močno zrasle; kakovost, vrednost portfelja; oblikovanje, prestrukturiranje portfelja; sestava, struktura portfelja; upravljanje portfelja / delniški, kreditni, naložbeni, zavarovalni portfelj; portfelj v delnicah, obveznicah / razpršitev portfelja povečanje njegove kakovosti, vrednosti, dolgoročne donosnosti z vlaganjem njegovih sredstev v vrednostne papirje različnih panog, področij, območij
3. zastar. listnica: odprl je portfelj in vzel ven denar
● knjiž. minister brez portfelja brez listnice
SSKJ²
portféljski -a -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na portfelj 2: portfeljski lastniki, vlagatelji; portfeljski prilivi so se zmanjšali; portfeljska analiza; portfeljske naložbe; portfeljsko upravljanje
SSKJ²
portfólio in portfólijo in portfólij -a m (ọ́)
1. mapa z zbranimi deli, dosežki koga: v ocenjevanje je predložil svoj referenčni portfolio; fotografski portfolio
// zbirna mapa, listkovnik: pripravil je celoten portfolio; vsak učenec ureja portfolio svojih izdelkov; osebni portfolio; otrokov portfolio / jezikovni portfolio; učni portfolio
2. fin. skupek vrednostnih papirjev v lasti določene pravne ali fizične osebe; portfelj: agencija bo upravljala milijardni portfolio; v prid. rabi: portfolio investitor; portfolio investicija; portfolio naložba
SSKJ²
pórtič -a m (ọ̑)
manjšalnica od port: ladja je pristala v portiču
SSKJ²
portiêra -e ž (ȇ)
zastar. zavesa (na vratih): razgrnila je portiero in stopila v sobo
SSKJ²
pórtik -a m (ọ̄)
um. pokrit prostor s stebri na eni ali treh straneh, navadno pred glavnim vhodom v stavbo: portik stare rimske cerkve
SSKJ²
portír -ja m (í)
star. vratar: vprašati portirja / nočni portir
SSKJ²
portírnica -e ž (ȋ)
star. vratarnica: nikogar ni bilo v portirnici
SSKJ²
portírski -a -o prid. (í)
nanašajoč se na portirje: portirska dela / portirska loža
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
pórtland -- v prid. rabi (ọ̑)
v zvezi portland cement cement, žgan iz laporja in apnenca: izdelovati portland cement
SSKJ²
pórtlandski -a -o prid. (ọ̑)
v zvezi portlandski cement cement, žgan iz laporja in apnenca: malta iz portlandskega cementa
SSKJ²
pórto1 -a m (ọ̑)
portsko vino: steklenica porta
SSKJ²
pórto2 -a m (ọ̑)
ptt pristojbina, ki jo plača naslovnik za premalo frankirano pošiljko: plačati porto; v prid. rabi: porto znamka portovna znamka
SSKJ²
portón -a m (ọ̑)
nar. zahodno vhod zlasti na kraško dvorišče, navadno kamnit: ustaviti se pred portonom
SSKJ²
portoríka -e ž (ȋ)
nekdaj cigara iz srednje dobrih vrst tobaka, krajša od kube: kaditi portoriko
SSKJ²
pórtovec -vca m (ọ̑)
knjiž. portsko vino: odpreti steklenico portovca
SSKJ²
pórtoven -vna -o prid. (ọ̑)
ptt, v zvezi portovna znamka, do 1966 znamka, ki jo pošta nalepi na premalo frankirano pošiljko:
SSKJ²
portrét -a m (ẹ̑)
umetniška upodobitev osebe, oseb navadno s poudarkom njihove individualnosti: naslikati portret; portret je obesil na steno; družinski, ženski portret; portret starca / razstava portretov / Bergantov portret ki ga je naredil, naslikal Bergant; pren. duhovni, umetniški portret igralca, pisatelja
// ekspr. oseba kot literarna, dramska upodobitev; lik1: to je najlepši ženski portret v njegovih romanih / dramatik je v svojih delih ustvaril veliko portretov
SSKJ²
portréten -tna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na portret: portretne značilnosti / portretna podobnost / portretni slikar / portretna fotografija
SSKJ²
portretíranec -nca m (ȋ)
kdor je portretiran: slikar in njegov portretiranec
SSKJ²
portretíranje -a s (ȋ)
glagolnik od portretirati: med portretiranjem se rad pogovarja / ukvarjala se je s portretiranjem / za pisatelja je značilno duhovito portretiranje sodobnikov
SSKJ²
portretíranka -e ž (ȋ)
ženska, ki je portretirana: obraz portretiranke
SSKJ²
portretírati -am nedov. in dov. (ȋ)
delati portret: portretirati znanega igralca; dal se je portretirati / ta slikar dobro portretira / ekspr. v romanu je portretiral nekaj zanimivih značajev
    portretíran -a -o:
    bila je velikokrat portretirana
SSKJ²
portretíst -a m (ȋ)
kdor portretira: znan portretist; portretist ugledne družine; portretist in portretiranec / razstava predstavlja slikarja kot odličnega portretista
SSKJ²
pórtski -a -o prid. (ọ̑)
v zvezi portsko vino rdeče vino iz okolice Porta: kozarec portskega vina
SSKJ²
portugálka -e ž (ȃ)
agr. trta z velikimi modrimi grozdi: gojiti portugalko / modra portugalka
// rdeče vino iz grozdja te trte: piti portugalko
SSKJ²
portugálski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na Portugalce ali Portugalsko: portugalski jezik
♦ zool. portugalska ladja morski ožigalkar, ki ga sestavljajo različni polipi in meduze, viseči izpod velike mehurjasto napihnjene tvorbe, Physalia
SSKJ²
portugálščina -e ž (ȃ)
portugalski jezik: uči se portugalščino
SSKJ²
portulák -a m (ā)
vrtn. okrasna rastlina z mesnatim steblom in belimi, rumenimi ali rdečimi cveti, Portulaca grandiflora:
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
porumenélost -i ž (ẹ́)
lastnost, značilnost porumenelega: porumenelost listja / zaprašenost in porumenelost papirja
SSKJ²
porumenéti -ím dov. (ẹ́ í)
postati rumen: po naravni dozoritvi ta jabolka še porumenijo / listje je porumenelo in odpadlo / v taborišču je shujšal in porumenel
    porumenèl in porumenél -éla -o:
    porumeneli listi dnevnika; od nikotina porumeneli prsti
SSKJ²
porumenévati -am nedov. (ẹ́)
knjiž. rumeneti: gozd že porumeneva
SSKJ²
porumeníti -ím dov., poruménil (ī í)
narediti kaj rumeno: čas je porumenil listine, zidove / knjiž. luna je s svojim svitom porumenila pokrajino
SSKJ²
porúsiti -im dov. (ū ȗ)
narediti kaj rusko: porusiti prebivalstvo; morala se je porusiti / porusiti ime
SSKJ²
porúšen -šna -o prid. (ú ū)
ki se da porušiti: ta utrdba je porušna
♦ teh. porušna preiskava preiskava, s katero se ugotavlja, pri kakšni obremenitvi se konstrukcija poruši; porušna obremenitev obremenitev, ki jo telo še prenese, ne da bi se porušilo
SSKJ²
porúšenje -a s (ū)
glagolnik od porušiti: porušenje hiše, mesta / porušenje naravnega ravnovesja
SSKJ²
porušítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od porušiti: hiša je po porušitvi sosednjih hiš postala vidna z vseh strani / pri nadaljnjih stopnjah potresa je obseg porušitve vedno večji / porušitev njegovih pričakovanj in upov je bila zelo boleča
SSKJ²
porúšiti -im, in porušíti in porúšiti -im dov. (ú ȗ; ī ú)
1. s silo narediti, da zlasti objekt, objekti razpadejo na dele, kose: porušiti barako, bunker; potres je porušil velik del mesteca; hiša se je porušila / z bombardiranjem porušiti mesto; ekspr. naselje so do tal porušili; porušiti železniško progo razbiti, razdejati
2. nav. ekspr. narediti, povzročiti, da zlasti kako stanje preneha: porušiti ravnovesje v naravi; porušiti simetrijo; vsi upi so se mu porušili
3. ekspr. vzeti pomen, veljavo, vrednost: porušiti teorijo / porušiti predsodke odpraviti
● publ. porušiti državni rekord preseči; strop se je porušil podrl, udrl
    porúšen -a -o:
    porušen most; zid je nekoliko porušen; požgane in porušene vasi; varnost in red sta bila porušena
SSKJ²
porušítven -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na porušitev: porušitveni načrti
♦ teh. porušitveni preizkus preizkus, s katerim se ugotavlja, pri kakšni obremenitvi se konstrukcija poruši; porušitvena obremenitev obremenitev, ki jo telo še prenese, ne da bi se porušilo
SSKJ²
poruváti -rújem tudi porúvati -am dov., poruvál tudi porúval (á ú; ū)
1. drugega za drugim izruvati: poruvati kole iz zemlje / vihar je poruval drevesa
2. populiti: poruvati korenje, repo; poruvati plevel s koreninami vred / zobozdravnik mu je poruval zobe
SSKJ²
posabljáti -ám dov. (á ȃ)
knjiž. s sabljo drugega za drugim usmrtiti: v boju so posabljali vse sovražne vojake / posabljati glave
SSKJ²
posàd -áda m (ȁ á)
zastar. izmena1: delati v dveh posadih / za okvare je bil odgovoren ves posad
SSKJ²
posáda -e ž (ȃ)
1. star. izmena1: delati v dveh posadah / nočna posada / vsa posada je že pripravljena za delo
2. zastar. posadka: težko stanje posade
SSKJ²
posáden -dna -o prid. (ȃ)
zastar. garnizijski: posadna enota
♦ pravn. posadna izjava soglasje za vpis sprememb, navadno lastništva, v zemljiško knjigo
SSKJ²
posadítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od posaditi: posaditev drevja
SSKJ²
posadíti -ím dov., posádil (ī í)
1. dati sadiko v zemljo, kjer bo rastla: posaditi češnjo; posaditi drevje na vrtu; posaditi zelje / posaditi fižol, krompir
// s sajenjem narediti, da je, raste kaj na vsej površini: posaditi vrt s sadjem
2. narediti, da kdo kam sede: posaditi koga na konja, v udoben stol; posaditi otroka na kolena, v naročje; posadil sem se na klop, za mizo / posaditi gosta na kavč, na svojo levico; posadili so nas v avtomobile in odpeljali / ekspr. na glavo je posadil klobuk dal
// ekspr. položiti, vreči: posadil ga je na tla; poskusil ga je posaditi v sneg
● ekspr. posadili te bomo na zatožno klop za svoje dejanje, ravnanje se boš moral zagovarjati; ekspr. posadili so ga za eno leto pod ključ zaprli so ga
    posajèn -êna -o:
    s trto posajeni hribčki; v skalnato pobočje posajene hiše
    ♦     gastr. posajeno jajce ocvrto jajce s celim, nezakrknjenim rumenjakom
SSKJ²
posádka -e ž (ȃ)
1. osebje, ki je v službi
a) na ladji: posadka se je že zbrala; vkrcanje posadke; prostori za posadko / napisati seznam posadke / ladijska posadka
b) na letalu, vesoljski ladji: letalo je strmoglavilo, rešili so se le trije člani posadke / poleti s človeškimi posadkami / posadka letala
2. skupina športnikov, ki nastopa v čolnu, jadrnici, bobu: na tekmovanju sta nastopili dve slovenski posadki / na državno veslaško prvenstvo ni bilo vseh posadk
3. enota ali skupina vojakov, razporejena v kraju, tanku, letalu: posadke v bližnjih vaseh so bile precej močne; poveljnik posadke / mestna posadka / posadka (tanka) mora imeti dovolj prostora
4. ekipa: na kraj nesreče so takoj prišle reševalne posadke
SSKJ²
posádkoven -vna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na posadka 3: posadkovna skupina tanka
♦ voj. posadkovna enota enota, izurjena za zasedbo bunkerjev, utrjenih mest ali za njihovo obrambo
SSKJ²
posádnik -a m (ȃ)
v carski Rusiji namestnik kneza za upravljanje mesta ali voljeni upravitelj mesta: zbrali so se vsi posadniki / mestni posadnik
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
posahníti in posáhniti -em dov. (ī á)
drug za drugim usahniti: studenci so posahnili / vse rože v vrtu so posahnile
SSKJ²
posájati -am nedov. (á)
1. dajati sadike v zemljo, kjer bodo rastle: posajati rože / na vrtu je posajal krompir
2. povzročati, da se kdo znajde v sedečem položaju: otroke je drugega za drugim posajal na voz / žena je goste posajala za mizo / ekspr. klobuk je navadno trdo posajal na glavo dajal
SSKJ²
posámen -mna -o prid. (ȃ)
zastar. posamezen: slišati je bilo posamne glasove
SSKJ²
posámez prisl. (ȃ)
knjiž. posamič: kozorogi se pasejo ponavadi v čredi, redko posamez / kliči vsakega posamez posebej, zase
SSKJ²
posámezen -zna -o prid. (ȃ)
mišljen, obravnavan izvzeto, ločeno od skupnosti ali celote: posamezni cveti, plodovi; posamezni deli stavbe; slišal je vsak posamezen glas / celice so posamezne ali v skupkih / posamezni in skupni grobovi / knjigo bere po posameznih delih
// mn. ki zajema manjše število oseb ali stvari iz določene vrste: posamezni člani se s predlogom niso strinjali; posamezne vrste blaga so hitro pošle; specializacije na posameznih področjih elektronike / posamezni ljudje so bili nezadovoljni posamezniki
♦ meteor. popoldne so možne posamezne nevihte
    posámezno prisl.:
    prihajali so posamezno in v skupinah; sam.: sklepanje iz splošnega na posamezno
SSKJ²
posámeznica -e ž (ȃ)
vsaka, ki je mišljena, obravnavana izvzeto, ločeno od skupnosti ali celote: posamezniki in posameznice
♦ šport. med posameznicami je igrala v polfinalu; prvenstvo, tekmovanje posameznic
SSKJ²
posámeznik -a m (ȃ)
vsak, ki je mišljen, obravnavan izvzeto, ločeno od skupnosti ali celote: posameznik tega ne zmore; le malokateri posameznik ga posluša; poznati delo, življenje posameznika; posameznik in družba / vsak posameznik je zanimiv / naloge, ki jih opravljajo posamezniki; delati, govoriti s posamezniki; genialni posamezniki
♦ šport. med posamezniki vodi naš najboljši atlet
SSKJ²
posámeznikov -a -o (ȃ)
pridevnik od posameznik: posameznikovo delo, obnašanje; to je družbeno in posameznikovo zlo
SSKJ²
posámeznost -i ž (ȃ)
1. kar je mišljeno, obravnavano izvzeto, ločeno od skupnosti ali celote: predstavil jim je posameznosti in celoto / predstava je nova in živa v vseh posameznostih
2. lastnost, značilnost posameznega: človekova posameznost; posameznost stvari
SSKJ²
posámič prisl. (ȃ)
izraža, da je dejanje ločeno izvedeno in porazdeljeno na večje število enot: učenci naj najprej berejo posamič, potem pa skupno; gostje prihajajo posamič ali v skupinah; vstopajte posamič po eden / če so bile veje pretežke, sta jih vlačila posamič vsako zase / vsako jajce zavij posamič posebej, zase
SSKJ²
posámičen -čna -o prid. (ȃ)
1. nanašajoč se na posameznika: posamična in kolektivna pooblastila
♦ agr. posamično kmetijsko gospodarstvo individualno kmetijsko gospodarstvo; ped. posamični pouk individualni pouk
2. posamezen: rastlina s posamičnimi cveti / rad opazuje posamične oblake / meje posamičnih znanstvenih disciplin
    posámično prisl.:
    posamično obešena kolesa; zasliševali so jih posamično in v skupinah
SSKJ²
posámičnik -a m (ȃ)
knjiž. posameznik: opomin je bil namenjen vsem, ne samo nekaterim posamičnikom
SSKJ²
posámičnost -i ž (ȃ)
posameznost: pred njim je oživela vsaka posamičnost / posamičnost stvari
SSKJ²
posámnik -a m (ȃ)
zastar. posameznik: družba ni samo vsota posamnikov
SSKJ²
posamostáliti -im dov. (ā ȃ)
jezikosl. dati besedi, ki ni samostalniška, samostalniške lastnosti: posamostaliti pridevnik
    posamostáljen -a -o:
    posamostaljeni izrazi
SSKJ²
posamotáriti -im dov. (á ȃ)
nav. ekspr. narediti, povzročiti, da kdo postane samotarski: razmere so ga posamotarile; po moževi smrti se je posamotarila / po napornem delu rad posamotari je rad krajši čas sam
SSKJ²
posamplati gl. posemplati
SSKJ²
posanjáriti -im dov. (á ȃ)
krajši čas sanjariti: rada je za trenutek posedela in posanjarila
SSKJ²
posávski -a -o prid. (ā)
nanašajoč se na Posavje: posavske vasi / posavski gonič gonič svetlo rjave barve z belimi lisami
SSKJ²
poscálo -a s (á)
vet. koža, ki obdaja zunanji del moškega spolnega uda; prepucij
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
poscanè -éta m (ȅ ẹ́)
vulg. deček, ki še ne more zavestno uravnavati odvajanja seča: poscane se dere
SSKJ²
poscánec -nca m (á)
vulg. deček, ki še ne more zavestno uravnavati odvajanja seča: poscanci in poscanke
SSKJ²
poscánka -e ž (á)
vulg. deklica, ki še ne more zavestno uravnavati odvajanja seča: dveletna poscanka / previj poscanko
// deklica sploh: ne maram poscanke, rad bi fanta, je dejal oče
SSKJ²
poscáti -ščíjem tudi -ščím dov., poščíj poščíjte tudi poščì poščíte; poscál (á í, í)
vulg. zmočiti s sečem: poscati zid; poscati si čevlje
    poscáti se 
    izprazniti sečni mehur: od strahu se je poscal; poscati se v posteljo nehote, bolezensko izprazniti mehur v spanju
    // opraviti malo potrebo: iskal je prostor, kjer bi se poscal
    ●     vulg. skoraj bi se poscal od smeha zelo sem se smejal; vulg. poščijem in poserjem se na tvoje ukaze izraža veliko omalovaževanje
    poscán -a -o:
    otrok je poscan in joka; poscane hlače / kot psovka smrkavec poscani
    ●     vulg. od strahu so vsi poscani in posrani zelo se bojijo; vulg. in vse to zaradi take poscane frklje zelo mlade; sam.: smrdi po poscanem
SSKJ²
posébe prisl. (ẹ̑)
star. posebej: molčita, gospoda, ali pa govorita vsak posebe / tega ni treba še posebe poudarjati
SSKJ²
posébej prisl. (ẹ̑)
1. izraža, da dejanje poteka ločeno od drugega
a) glede na prostor ali čas: seminarji bodo posebej za dijake in študente; hoče biti posebej postrežen / takso je treba posebej plačati / poleg plače še posebej kaj zasluži s postransko dejavnostjo, postrani
b) glede na kvaliteto: za bolnika je treba posebej kuhati; posebej urejen prostor za tekme
// nav. ekspr., v zvezi z vsak izraža, da je dejanje ločeno izvedeno in porazdeljeno na večje število enot: cvetlice daje vsako posebej v vazo; pri ustnem izpitu je vprašan kandidat vsak posebej
2. izraža visoko stopnjo, mero: za vas se bom posebej potrudil; na svojo gasilsko uniformo je še posebej ponosen / posebej naj poudarimo koristnost tega načrta za kmetijstvo / vsi skrbijo zanjo, stric pa še posebej / kot vljudnostna fraza posebej se zahvaljujem za prisrčni sprejem
SSKJ²
posébek -bka m (ẹ̑)
nar. priboljšek, poslastica: rada mu postreže s kakimi posebki
SSKJ²
posében -bna -o prid. (ẹ̑)
1. ki se po kaki lastnosti, značilnosti razlikuje od drugih: to so posebni sadeži; mladiče hranijo s posebno krmo; listi so prepojeni s posebno snovjo; v prodaji so posebne znamke / roža posebnega vonja; posebna oblika česa / poseben odtenek te teorije; prihajam k vam s posebno prošnjo, željo
// ki ima lastnosti, značilnosti, po katerih se razlikuje od drugih ljudi: težko je razumeti tako poseben značaj; spoznati je hotel tudi njegove posebne lastnosti / ima posebno držo, hojo / on je zelo poseben človek / posebnih znamenj nima
// v zvezi posebne potrebe potrebe oseb, ki po svojih lastnostih, zmožnostih odstopajo od pričakovanih in zato potrebujejo dodatno pozornost, skrb, pomoč: oseba, otrok s posebnimi potrebami
2. ki se glede na svojo vrsto pojavlja
a) drugače: obravnavati tudi posebne primere; to je posebna problematika / posebne okoliščine, razmere / posebno stanje domišljije / posebna raba besede nenavadna, neobičajna
b) razmeroma redko: uporabiti poseben izraz namesto splošnega; označil jih je s posebnimi imeni / obleka za posebne priložnosti
3. ki je samo za določen namen: odprli so poseben kinematograf; v ta namen so ustanovili poseben sklad; poslali so mu posebnega sla; vprašanje rešuje posebna komisija; posebna soba za goste / za mleko ima poseben lonec / posebni dopisnik dopisnik, poslan kam z določeno nalogo in za določen čas; imenovan je za posebnega svetovalca predsednika; prispel je posebni vlak
4. ki ni sestavni del česa drugega: poseben dodatek k plači; predavanja bodo izšla v posebni knjigi; skleniti posebno pogodbo; za gradnjo mora imeti posebno dovoljenje / uvedli so posebno štetje / posebna zgodovina / to je njihova posebna pravica / posebni mir mir, ki ga sklene vojskujoča se država ne glede na zaveznike; posebna izdaja časopisa
// ki se glede na odnos koga razlikuje od drugih svoje vrste: pri tem ima on posebne interese; prišli so s posebnim namenom; za to ima svoje posebne vzroke / publ. v naši literaturi zavzema ta pisatelj posebno mesto / publ. raziskave s posebnim ozirom na praktično uporabnost
5. nav. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: ima poseben dar za petje; do glasbe ima posebno strast / dajati čemu poseben poudarek; užival je poseben ugled; izkazati komu posebno čast; posvetiti posebno pozornost, skrb čemu; posebno priznanje, zaupanje / predstava je bila zanj posebno doživetje veliko, lepo
6. v nikalnih stavkih izraža omejevanje: tam posebne izbire ni bilo / ni ravno poseben lovec, pevec / z vremenom nismo imeli posebne sreče vreme ni bilo ugodno, lepo
// poudarja zanikanje: za delo nima posebne volje; sin mu ni delal posebnega veselja
♦ gastr. posebna salama salama manjšega premera s podobnim nadevom kot hrenovka; mat. posebno število število, ki se piše s številko; pravn. splošni in posebni del zakona; zal. posebni odtis posebej vezan sestavek, ki izide v knjigi, reviji
    posébno 
    1. prislov od poseben: znala je tako posebno pogledati; te rože dišijo prav posebno / svojega razpoloženja ni posebno skrival; zanjo ni posebno vnet ni vnet
    2. izraža visoko stopnjo, mero
    a) dejanja, stanja sploh: hribe posebno ljubi; dežele, ki jih je vojna posebno prizadela; posebno pameten mož; posebno pisane so rože in metulji; ta praznik obhajajo posebno slovesno / pečenka mu gre posebno v slast
    b) dejanja, stanja glede na njegovo določilo: posebno njemu je bil zelo blizu; tu je zelo vroče, posebno poleti; veliko je naredil posebno na kulturnem področju; bogat posebno z rudami; posebno z očetom sta velika prijatelja; sam.: kaj mi imaš posebnega povedati; hoče biti nekaj posebnega; to ni nič posebnega; splošno, posebno in posamezno
SSKJ²
posébnež -a m (ẹ̑)
poseben, nenavaden človek: imajo ga za posebneža; čudaki in posebneži
SSKJ²
posébnica -e ž (ẹ̑)
1. posebna, nenavadna ženska: njegova žena je posebnica
2. nar. priboljšek, poslastica: rad si privošči kako posebnico
SSKJ²
posébnost -i ž (ẹ̑)
lastnost, značilnost posebnega: opozoril je na posebnost barv, oblik pri tem slikarju / posebnost novih znamk / ta otrok je posebnost / posebnost vsakega bitja, naroda / posebnost problematike / jezikovne, slogovne posebnosti; krajevna, narodna posebnost / stanje bolnika je brez posebnosti [b. p.]
SSKJ²
poséčati -am nedov. (ẹ́)
zastar. obiskovati: o počitnicah sem prijatelja pogosto posečal / posečati šolo, tečaj hoditi v šolo, na tečaj; pevci redno posečajo vaje se jih udeležujejo
SSKJ²
poséček -čka m (ẹ̑)
manjša poseka: ustavili so se na posečku
SSKJ²
poséči1 -séčem dov., poséci posecíte; posékel posékla (ẹ́)
1. star. posekati: poseči gozd / poseči zelje
2. nar. severozahodno pokositi2: otavo so že posekli
    poséčen -a -o:
    posečen gozd
SSKJ²
poséči2 -séžem dov., posézi posézite; poségel poségla; nam. poséč in posèč (ẹ́) s prislovnim določilom
1. iztegniti roko po čem, za čim: posegel je na polico in vzel knjigo; posegel je v grm in odtrgal jagodo / iztegnil je roko, da bi posegel po skodelici; posegel je v torbo in izvlekel iz nje kos kruha segel
// zajeti določeno časovno obdobje: posegel je za celih petnajst let nazaj
2. odločilno začeti vplivati na potek česa: z gospodarskimi ukrepi poseči na trg; poseči v razvoj dežele / gorska reševalna služba je še pravočasno posegla vmes
// publ., z glagolskim samostalnikom izraža začetek dejanja, kot ga določa samostalnik: poseči v boj za prvo mesto; poseči v diskusijo, obravnavo, razpravo / posegel je po pijači začel je piti
3. ekspr. uporabiti: posegli so po dobrih pripomočkih / rad poseže po dobri knjigi rad bere dobre knjige
● ekspr. poseči globoko v žep dati veliko denarja
SSKJ²
poséčki -ov m mn. (ẹ̑)
nar. pojedina po končani košnji: Po starem so bili posečki šumni, z mesom in vinom, z godbo in plesom, prava vaška veselica (F. Bevk)
SSKJ²
posedáč -a m (á)
ekspr. kdor (rad) poseda: potrebujem te za delavca, ne za posedača
SSKJ²
posédanje -a s (ẹ́)
glagolnik od posedati: dovolj je posedanja, zdaj gremo delat / posedanje v kavarnah mu je začelo ugajati / posedanje temeljev, zemlje
SSKJ²
posedánjiti -im [tudi posədanjiti] dov. (ā ȃ)
knjiž. narediti kaj sedanje, stvarno: človek lahko posedanji preteklost in prihodnost / posedanjil je način pisanja basni posodobil
SSKJ²
posédati -am nedov. (ẹ́ ẹ̄)
1. večkrat sedeti, navadno brez dela: nikoli ni posedala in postavala; ves čas posedajo okrog mize, peči; posedal je po osamljenih klopeh / muhe so posedale po sadju
// ekspr., s prislovnim določilom izraža navzočnost v kakem prostoru: ob večerih poseda v gostilni / zelo rada poseda po hišah / posedali smo ob kozarcu vina pili smo vino
2. drug za drugim sedati: delavci so posedali v travo ob poti
3. povzročati, da se kdo znajde v sedečem položaju: otroke je med hranjenjem posedala v naročje
4. zastar. imeti (v lasti): poseda majhno hišo in kos zemlje
    posédati se 
    zaradi lastne teže postajati nižji, gostejši: grob se poseda / staro poslopje se je začelo posedati
    posedajóč -a -e:
    ljudje, posedajoči ob večerih v gostilni
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
posedávati -am nedov. (ȃ)
posedevati: tu sem včasih najrajši posedaval / posedava po gostilnah
SSKJ²
posédek -dka m (ẹ̑)
1. glagolnik od posesti se: posedek nasutega materiala
♦ grad. razdalja, za katero se posedejo tla zaradi obremenitve
2. knjiž. družabni sestanek, klepet: rad se je spominjal posedkov pri njih / za zvečer ga je povabil na posedek
SSKJ²
posedéti -ím dov. (ẹ́ í)
1. krajši čas sedeti: prijetno je posedeti pred dolgo potjo; po jedi rad posedi / posedi še malo, še nekaj bi rad govoril s teboj
// ekspr., s prislovnim določilom izraža navzočnost v kakem prostoru: šla sta posedet v bližnjo gostilno / posedeti s kom v pogovoru pogovarjati se s kom
2. s sedenjem potlačiti, pomečkati: izletniki so posedeli travo; posedela si je krilo
    posedèn -êna -o:
    posedena trava
SSKJ²
posedévati -am nedov. (ẹ́)
večkrat sedeti: rad je posedeval pri mizi; lenobno posedevati / zastar. tu posedeva in joka sedi
// ekspr., s prislovnim določilom izraža navzočnost v kakem prostoru: ob večerih je posedeval v kavarnah
SSKJ²
posedoválen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na posedovanje: imel je posedovalni nagon / gospodarica je bila stroga in posedovalna ženska
SSKJ²
posedovánje -a s (ȃ)
glagolnik od posedovati: posedovanje dobrin, hiše / potreba po posedovanju
SSKJ²
posedováti -újem nedov. (á ȗ)
publ. imeti, zlasti zemljišče, nepremičnine: poseduje hišico, kos zemlje / poseduje še vse prejšnje lastnosti
    posedujóč -a -e:
    posedujoči sloji; sam.: nasprotja med posedujočimi in neposedujočimi
SSKJ²
posèg -éga m (ȅ ẹ́)
1. glagolnik od poseči2: pri posegu na polico je padel s stola
2. navadno s prilastkom dejanje, s katerim se odločilno vpliva na potek česa: nepremišljeni posegi v naravo; s takim posegom je hotel preprečiti najhujše / poseg družbenih forumov je bil v tem primeru nujen / poseg s škarjami / različni administrativni posegi; vojaški poseg je bil neuspešen / kirurški poseg operacija
SSKJ²
poséganje -a s (ẹ̄)
glagolnik od posegati: poseganje je pri tem delu pogosto opravilo / poseganje v boj / poseganje po knjigah
SSKJ²
poségati -am nedov. (ẹ̄) s prislovnim določilom
1. iztegovati roko po čem, za čim: pri svojem delu pogosto posega nazaj, na polico po knjige / posegal je v vrečo in jemal iz nje različne predmete segal
// zajemati določeno časovno obdobje: pisatelji so v svojih delih posegali v zgodovino
2. odločilno vplivati na potek česa: skušali so posegati na najrazličnejša področja kulture; posegati v gospodarstvo dežele / znanstvena izdaja je posegala tudi v jezik
// publ., z glagolskim samostalnikom izraža ponavljanje dejanja, kot ga določa samostalnik: posegati v igro; posegati v politiko; poslanci so živahno posegali v razpravo; uspešno posegati v reševanje problemov / država je posegala po administrativnih ukrepih / minometi so posegali v boj
3. ekspr. uporabljati: rad posega po knjigah o živalih / pisatelj je po snov posegal v zgodovino
    posegajóč -a -e:
    na razna področja posegajoča vsebina člankov
SSKJ²
poségniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑)
zastar. poseči posežem: posegniti v skrinjo / posegniti vmes
SSKJ²
posejáti -sêjem dov., posêj in posèj; posejál (á ȇ)
1. dati seme v zemljo, da bi vzklilo: posejati črno deteljo, zelenjavo / posejati gredico / posejati seme
2. ekspr. povzročiti, da se pojavi kaj v večji količini: pokrajino so posejali s počitniškimi hišicami / v poplavo besed je rad posejal kak latinski rek
    poseján -a -o:
    pas posejane njive; solata še ni posejana; kmetije, posejane po hribih; večerno nebo, posejano z zvezdami
SSKJ²
posêje -sêj ž mn. (ȇ)
nar. otrobi: hrano za prašiče je potresla s posejami
SSKJ²
posèk -éka m (ȅ ẹ́)
glagolnik od posekati: drevo je zrelo za posek; stroški poseka in spravila / posek na golo / znižati letni posek
SSKJ²
poséka -e ž (ẹ̑)
1. del gozda, na katerem je drevje posekano: te gobe rastejo najraje na posekah; rob poseke / gozdna poseka
2. posek: določiti drevje za poseko; drevo je zrelo za poseko
SSKJ²
posékati -am dov. (ẹ́ ẹ̑)
1. s sekanjem podreti: posekati drevo, smreko; posekati na golo / posekati hrib, les gozdna drevesa, gozdno drevje / posekati zelje
● ekspr. upornikom posekati glave ubiti, usmrtiti jih
2. ekspr. s sekanjem obdelati; obsekati: posekati ostre robove kamna
3. ekspr. usmrtiti, raniti, navadno s sabljo, z mečem: kdor se je upiral, so ga posekali; v boju so posekali vse do zadnjega moža / posekal ga je rafal
// premagati: posekati sovražnike / v igri ga je vedno posekal
4. ekspr. prekositi, preseči2: kmalu je posekal vse sošolce; pri delu me ne posekaš; v pridnosti poseka vse / s svojo dolgovezno pripovedjo je posekal vse pripovedovalce
// prepričljivo zavrniti: v trenutku ga je posekal
    posékan -a -o:
    posekan les čaka na prevoz; posekano drevo; padel je kot posekan hrast
SSKJ²
posékovje -a s (ẹ̄)
zastar. poseka: iti čez posekovje; robide na posekovju
SSKJ²
pôsel -sla [posəu̯] m (ó)
1. nav. mn., navadno s prilastkom celota del, opravil v zvezi z nalogami, obveznostmi, za katere je kdo zadolžen: sam vodi vse bančne, blagajniške, trgovske posle; kreditni, plačilni posli / dekanski, državniški posli; opravljati razredniške, tajniške posle biti razrednik, tajnik / sklepati posle; komisijski posli prodajanje ali kupovanje za določeno drugo osebo / ekspr. to so tvegani, umazani posli
♦ polit. odpravništvo poslov diplomatsko predstavništvo kake države v tuji državi, za stopnjo nižje od poslaništva
2. nav. ekspr. dejavnost, navadno gospodarska, za pridobivanje materialnih dobrin: posel jim uspeva; dober, donosen posel / narediti, razdreti posel kupčijo / privatni posel / na svoj posel se dobro razume
3. nav. ekspr. delo, opravilo: določil je vsakemu svoj posel; lahek, neprijeten, vsakdanji posel / lotiti se posla / ženski posel / z njim nočem imeti nobenega posla opravka; imeti posla s strupi ukvarjati se z njimi / šel se je učit mizarskega posla mizarske obrti
// delo, zaposlitev: dobiti nov posel; biti brez posla / postranski posel
4. nav. mn., nekdaj najeta oseba na večjem posestvu, graščini za pomoč pri delu, strežbi: imeti veliko poslov; gospodar je bil s posli grob; kmečki posli; prostori za posle
● ekspr. posel je posel izraža, da čustva ne morejo vplivati na denarna, poslovna vprašanja; ekspr. ne vmešavaj se v moje posle ne rešuj mojih problemov, vprašanj; star. spet bo imel precej posla, da jo bo prepričal zelo se bo moral truditi
SSKJ²
poselítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od poseliti: osvojitev in poselitev polotoka; potek poselitve / poselitev pokrajine s tujimi kmeti / enakomerna poselitev poseljenost
SSKJ²
poselíti -sélim dov. (ī ẹ́)
1. z naselitvijo zavzeti, zasesti: Slovani so poselili velik del Evrope; novi prebivalci so poselili dolino / podgane bodo poselile ves ta del mesta
// z naselitvijo napraviti, da so na kakem ozemlju, v kakem kraju prebivalci: prazna območja so poselili s tujimi kmeti
2. drugega za drugim naseliti: poseliti ljudi po deželi
    poséljen -a -o:
    dežela je pusta in redko poseljena; poseljeno ozemlje; obala, poseljena z domačimi prebivalci
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
poselítven -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na poselitev: poselitvena območja / ta imena kažejo na takratno poselitveno stanje
SSKJ²
poséljenost -i ž (ẹ́)
značilnost poseljenega: poseljenost industrijske pokrajine / sledovi zgodnje poseljenosti v naših krajih
SSKJ²
poseljeváti -újem nedov. (á ȗ)
z naseljevanjem zavzemati, zasedati: znova poseljevati opustošene predele
● knjiž. te živali poseljujejo topla območja Afrike živijo, so na teh območjih
SSKJ²
pôselski -a -o [posəlski] prid. (ó)
nanašajoč se na posle, služabnike: poselske sobe / poselska hrana / poselske bukvice v stari Avstriji dokument z osebnimi podatki in podatki o pristojnosti in delu posla, služabnika
SSKJ²
posêmplati -am in posamplati -am [posêmplati] dov. (ȇ) glasb. žarg.
z elektronsko napravo vzeti vzorce zvoka, glasbe v določenih časovnih presledkih in jih združiti v novo celoto: posemplal je znane refrene; posemplati komade za studijsko obdelavo
SSKJ²
posesáti -ám [posəsati in posesati] dov. (á ȃ)
1. s sesanjem popiti: tele je posesalo vse mleko / posesati sok / posesati kri / trava s svojimi gostimi koreninami posesa vso vlago
2. s sesanjem spraviti iz česa: posesati sok iz limone / s črpalko posesati zrak
// s sesalnikom očistiti: posesati preprogo; posesati stanovanje / posesati prah / posesati s sesalcem, sesalnikom
3. nižje pog. popiti: posesal je že dva bokala vina
SSKJ²
posesíven -vna -o prid. (ȋ)
jezikosl. svojilen: posesivni pridevnik, rodilnik
SSKJ²
posesljáti -ám [posəsljati in posesljati] dov. (á ȃ)
1. sesljajoče reči, povedati: nekaj je posesljal in odšel
2. ekspr. posesati: posesljati sok
SSKJ²
posést -i ž (ẹ̑)
kar ima, uporablja kdo, navadno zemljišče: njegova posest je veliko vredna; polastil se je njegove posesti; dobiti posest; ogledal si je posest; omejiti obseg posesti; spori za posest / prišel je ob vso posest / vse to je skupna posest / drobljenje kmečke posesti / razvoj zemljiške posesti
// dejstvo, da kdo ima, uporablja kaj: preveriti je treba upravičenost posesti / posest orožja / v posest, v posesti dobiti pokal v prehodno posest; izročiti zemljo komu v posest; ima v posesti gozd
● star. vzeti komu srce v posest vzbuditi pri kom močno ljubezen
♦ pravn. motiti posest samovoljno ovirati ali oteževati posestnika pri izvrševanju posestnih dejanj; knjižna posest ki je vpisana v zemljiško knjigo; mirna posest nemoteno razpolaganje s kako stvarjo
SSKJ²
posésten -tna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na posest: ugotavljanje posestnega stanja / posestne oblike / posestna pravda
♦ pravn. posestni list list zemljiškoknjižnega vložka, na katerem so na podlagi priposestvovanja vpisane parcele; posestno dejanje izvajanje dejanske oblasti nad stvarjo
SSKJ²
posestevce gl. posestvece
SSKJ²
posésti -sédem dov., stil. posèl poséla; nam. posést in posèst (ẹ́ ẹ̑)
1. povzročiti, da kdo pride v sedeč položaj: otroka je posedel k sebi, na konja / posedli so ga na posteljo in mu dali žganja, da bi si opomogel / goste je posedla okrog mize
// drug za drugim sesti: nekaj mož je že posedlo; posedli so po vagonu; prijateljice so se posedle druga poleg druge / posedli smo k zajtrku / kokoši so posedle na letve
2. nav. ekspr. zasesti: posedli smo prostor okrog luči / lastovke so na gosto posedle nadzidek / enote so posedle položaje; pren. gube so mu na gosto posedle čelo
3. zastar. zavzeti: posesti deželo, vas
● zastar. razburjenje ga je zopet posedlo obsedlo; posesti v krog sesti tako, da iz navzočih nastane krog
    posésti se 
    zaradi lastne teže postati nižji, gostejši: nasip se je posedel / hiša se je posedla
    poséden -a -o:
    posedena dežela
SSKJ²
poséstnica -e ž (ẹ̑)
nav. ekspr. ženska, ki kaj ima, uporablja: posestnica stanovanja
// ženska, ki ima posestvo: gozdna posestnica
SSKJ²
poséstnik -a m (ẹ̑)
nav. ekspr. kdor kaj ima, uporablja: prvi posestnik gradu; posestnik starih knjig / prejšnji posestnik zemljišča
// kdor ima posestvo: za soseda ima bogatega posestnika; združiti zemljišča vseh posestnikov / drobni posestnik / zemljiški posestnik / kmečki posestnik
♦ pravn. dobroverni posestnik
SSKJ²
poséstniški -a -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na posestnike: posestniške pravice / posestniške skupine
SSKJ²
poséstništvo -a s (ẹ̑)
pojav ali dejstvo, da je kdo posestnik: spor zaradi posestništva / vpisati posestništvo v dokumente
SSKJ²
posêstrima -e ž (ȇ)
knjiž. ženska, s katero se je kdo posestril: posestrima ga je zmeraj razumela / postali sta posestrimi
SSKJ²
posêstrimski -a -o prid. (ȇ)
nanašajoč se na posestrime: posestrimska odkritosrčnost / posestrimsko razmerje
SSKJ²
posêstrimstvo tudi posestrímstvo -a s (ȇ; ȋ)
posestrimsko razmerje: skleniti posestrimstvo
SSKJ²
posêstriti se -im se dov., posêstren (é ȇ)
skleniti sestrsko, prijateljsko razmerje, navadno po ustaljenem obredu: njuni ženi sta se posestrili
● knjiž. v dolini se potok posestri z reko izlije vanjo
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
poséstvece in poséstevce -a [posestvəce; posestəu̯ce] s (ẹ̑)
nav. ekspr. manjšalnica od posestvo: obdelovati posestvece; podedovati čedno posestvece
SSKJ²
poséstven -a -o (ẹ̑)
pridevnik od posestvo: posestvene razmere
SSKJ²
poséstvo -a s (ẹ̑)
zemljišče, navadno z ustreznimi objekti, kot gospodarska enota: obdelovati, prodati posestvo; kmetoval je na očetovem posestvu; majhno, veliko posestvo; lastnik posestva / družbeno, družinsko, državno posestvo; veliko gozdno posestvo / zemljiško posestvo
// nav. ekspr. kmetija: posestvo leži na sončni strani hriba
SSKJ²
posestvovánje -a s (ȃ)
glagolnik od posestvovati: posestvovanje zemlje / posestvovanje družbene moči
SSKJ²
posestvováti -újem nedov. (á ȗ)
knjiž. biti posestnik česa: posestvovati kmetijo; ekspr. posestvovati družbeno moč
SSKJ²
posèt -éta m (ȅ ẹ́)
zastar. obisk: priti na poset; včeraj je bil pri nas na posetu; vljudnostni poset / iti v posete / njegov poset nas je prijetno presenetil / pripravili smo se na poset gledališča / vstopil je nov poset gost, obiskovalec
SSKJ²
posétev -tve ž (ẹ̑)
1. glagolnik od posejati: razredčene travnike zagostiti s posetvijo travnega semena / opraviti posetev
2. posevek: voda je prizadejala posetvam veliko škode / njiva za šest mernikov posetve
SSKJ²
posétiti -im dov. (ẹ́ ẹ̑)
zastar. obiskati: posetiti prijatelje / zdravnik je posetil bolnika z visoko vročino / posetiti razstavo ogledati si jo
SSKJ²
posétnica -e ž (ẹ̑)
1. kartonček z imenom, naslovom lastnika; vizitka: dati, vzeti posetnico; s šopkom je poslal tudi svojo posetnico; pren., publ. oglejmo si posetnico zmagovitega nogometnega moštva
2. igr. uganka, pri kateri se iz črk danega imena, naslova sestavijo nove besede: rešiti posetnico
3. zastar. obiskovalka: predstaviti posetnico
SSKJ²
posétnik -a m (ẹ̑)
zastar. obiskovalec: prijazno sprejeti posetnike / posetniki knjižnice, muzeja
SSKJ²
posèv -éva m (ȅ ẹ́)
posevek: posev obeta dobro žetev; posev je pozebel / zimski posev
SSKJ²
posévati1 -am nedov. (ẹ́)
zastar. sejati1: velike površine posevajo z makom / drevo poseva seme daleč naokrog / kadar je poseval, je bil vesel
SSKJ²
posévati2 -am nedov. (ẹ́)
knjiž. v presledkih svetiti, sijati: mesec je poseval izza oblakov; sonce poseva skozi smrečje
SSKJ²
posévek -vka m (ẹ̑)
kar je posejano: posevek je pozebel; škropiti, zalivati posevke / njiva za deset mernikov posevka / jari, zimski posevki
♦ agr. dopolnilni posevek; glavni posevek ki zajema eno od gospodarsko najvažnejših rastlin; stranski posevek ki je gospodarsko manj važen in dopolnjuje kolobar; strniščni posevek ki ga sejemo na strnišče; varovalni posevek ki varuje podsevek; vmesni posevek ki je sejan obenem z glavnim posevkom in zori hkrati z njim
SSKJ²
poséven -vna -o prid. (ẹ̄)
zastar. setven: posevne površine
SSKJ²
posézanje -a s (ẹ̄)
poseganje: zanje je značilno posezanje v zadeve drugih ljudi
SSKJ²
posézati -am nedov. (ẹ̄)
posegati: večkrat je posezal na polico / po tej knjigi ljudje radi posezajo / tudi on je posezal v pogovor
SSKJ²
pòsezóna -e ž (ȍ-ọ̑)
čas po sezoni: tudi v posezoni je bilo v hotelu veliko gostov; predsezona in posezona
SSKJ²
pòsezónski -a -o prid. (ȍ-ọ̑)
nanašajoč se na čas po sezoni: posezonska razprodaja čevljev; znižanje cen je že posezonsko / prireditve v posezonskem času; posezonski meseci
SSKJ²
poséžek -žka m (ẹ̑)
poseg: uspešen posežek v boj
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
posihdôb prisl. (ȏ) star.
1. od takrat: posihdob ni več hodil v planine
2. od zdaj: posihdob bo previdnejši
SSKJ²
posihmál [posihmau̯] prisl. (ȃ) star.
1. od takrat: posihmal sta si mati in hči vse zaupali
2. od zdaj: posihmal naj si pomaga sama, kakor ve in zna
SSKJ²
posijáti -síjem dov., posijál (á ȋ)
1. začeti sijati: nevihta je minila in posijalo je sonce / kmalu je skozi oblake posijala luna / ekspr. ko posije dan, bom že daleč se zdani; vstal je, ko je posijalo sonce vzšlo
// krajši čas sijati: tu in tam je posijalo sonce / sonce posije v to grapo samo nekajkrat na leto
● ekspr. v to ulico sonce nikoli ne posije ta ulica je mračna, temačna
2. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža začetek dejanja, stanja, kot ga določa samostalnik: končno je posijalo upanje / posijalo je sonce svobode
SSKJ²
posílen -lna -o prid. (ȋ)
zastar. prisilen: posilna prodaja; še dopustna posilna sredstva / posilni jopič
// ukazan, prisiljen: posilno učenje tujega jezika
SSKJ²
posíli tudi po síli prisl. (ī) star.
1. nasilno, s silo: fanta so posili odpeljali / umetnik, ki hoče posili biti ljudski, postane navadno prostaški se sili, si zelo prizadeva
2. proti volji, s silo: besede so ji posili prišle iz ust / posili se smejati; v prid. rabi, ekspr.: bil je posili emigrant; posili smeh / piše se narazen ali skupaj posili znanstven ali posiliznanstven / voznik posili; prim. sila1
SSKJ²
posíli... predpona v sestavljenkah (ī)
nanašajoč se na posiljen, prisiljen: posililjudski, posiliznanstven
SSKJ²
posíliti -im dov. (í ȋ)
1. opraviti spolno združitev, imeti spolni odnos z osebo proti njeni volji, na silo: vojaki so strgali obleko z nje in jo posilili; hotel jo je posiliti
2. ekspr. prisiliti h kakemu dejanju sploh: posilili so ga, da je vse pojedel; moral se je posiliti, da je vprašal / svojci so ga posilili v ta zakon / posilili so ga z nekim slabim vinom da je pil slabo vino
// z oslabljenim pomenom izraža prisilni začetek dejanja, kot ga določa samostalnik: posilil jo je kašelj, smeh / tako govorjenje ga posili k bruhanju / skoraj so jo posilile solze skoraj je začela jokati / posilil jo je spanec zaspala je
3. ekspr. narediti kaj, kar ni v skladu z bistvenimi značilnostmi česa: s temi poskusi so naravo grdo posilili / posiliti stare predele mesta z modernimi bloki / včasih posili resnico jo pove, prikaže po svoje
    posíliti se zastar.
    vsiliti se: spet se ji je posilil tisti mučni prizor / smehljaj se mu posili
    posíljen -a -o:
    posiljen pogovor, smeh; mladoletna je bila posiljena; to ihtenje ni bilo posiljeno
    ●     ekspr. posiljeno veselje nepristno, narejeno
    ♦     gastr. posiljeno zelje jed iz svežega narezanega, dušenega in okisanega zelja; prisl.: posiljeno se smejati; sam.: v njegovih pesmih ni nič posiljenega
SSKJ²
posíliznánstven -a -o prid. (ī-ȃ)
ekspr. ki je le na videz znanstven: posiliznanstvena ocena
SSKJ²
posíližív -a m (ī-ȋ)
nar. rastlina z mesnatimi listi in drobnimi zvezdastimi cveti; homulica: posiliživ in netresk
SSKJ²
posíljenka -e ž (ȋ)
ekspr. posiljena ženska: na jasi so našli mrtvo posiljenko
SSKJ²
posiljeválec -lca [posiljevau̯ca tudi posiljevalca] m (ȃ)
kdor posili koga: kaznovati posiljevalca; posiljevalci in morilci / ekspr. posiljevalec zgodovine
SSKJ²
posiljevánje -a s (ȃ)
glagolnik od posiljevati: posiljevanje mladoletnic / posiljevanje poslušalcev s ponavljanjem programa / posiljevanje zgodovinskih dejstev
SSKJ²
posiljeváti -újem nedov. (á ȗ)
1. opravljati spolno združitev, imeti spolne odnose z osebo proti njeni volji, na silo: videl je, kako so jo mučili in posiljevali / ropali so, posiljevali in morili
2. ekspr. siliti h kakemu dejanju sploh: če hočeš, jej, posiljevali te ne bomo / dve uri ga je posiljevala, naj sprejme to vlogo silila, pregovarjala / ves čas so nas posiljevali s hrano; posiljevala se je s solzami
// z oslabljenim pomenom izraža prisilno dejanje, kot ga določa samostalnik: kar naprej jo je posiljeval jok, smeh; posiljujejo jih grenki občutki / dolgo jo je posiljeval s svojo prisotnostjo / na prvem zmenku ga je posiljevala s svojo prijateljico mu je govorila, pripovedovala o svoji prijateljici
3. ekspr. delati kaj, kar ni v skladu z bistvenimi značilnostmi česa: dejstev nikoli ne posiljuje / letopisci so včasih posiljevali zgodovino
SSKJ²
posílni -ega m (ȋ)
v stari Jugoslaviji vojak, dodeljen častniku za osebno strežbo: majorjev posilni
SSKJ²
posílstvo -a s (ȋ)
1. spolna združitev, spolni odnos z osebo proti njeni volji, na silo: posilstvo dekleta / tu se je včeraj zgodilo posilstvo
2. ekspr. dejanje, ki ni v skladu z bistvenimi značilnostmi česa: preprečiti intelektualno posilstvo / nočno delo je posilstvo nad naravo
SSKJ²
posíniti1 -em dov. (í ȋ)
knjiž. posijati: sonce posine skozi zelenje / v ozke ulice še ni posinil dan
SSKJ²
posíniti2 -im dov. (ī ȋ)
knjiž. posinoviti: ker nista imela svojih otrok, sta ga posinila
SSKJ²
posinjélost -i ž (ẹ́)
knjiž. pomodrelost: posinjelost prstov
SSKJ²
posinjéti -ím dov. (ẹ́ í)
knjiž. postati moder, sinji: obraz je posinjel od besa, kašlja; ustnice so mu posinjele od mraza; posinjeti v obraz
    posinjèl in posinjél -éla -o:
    posinjeli prsti; mrzle, posinjele ustnice
SSKJ²
posinôviti -im dov. (ō ȏ)
posvojiti osebo moškega spola: očim ga je posinovil
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
posinôvljenec -nca m (ȏ)
kdor je posinovljen: vse premoženje je podedoval pokojnikov posinovljenec
SSKJ²
posinôvljenje -a s (ȏ)
glagolnik od posinoviti: odločila sta se za posinovljenje otroka brez staršev
SSKJ²
posíp -a m (ȋ)
1. glagolnik od posuti ali posipati: pesek za posip / padec je povzročil posip kamenja
2. sredstvo v obliki prahu, zlasti za zaščito kože: vneto kožo posujte s posipom / uporablja svetel posip puder
♦ farm. posip za rane
3. star. razvaline: ogledovati si posip starega mesta
SSKJ²
posipálnik -a m (ȃ)
knjiž. posodica z luknjičastim pokrovom za posipanje: napolniti posipalnik s sladkorjem
♦ teh. naprava za posipanje ceste s peskom, soljo
SSKJ²
posípanec -nca m (ȋ)
gastr. mešanica moke, orehov, sladkorja, ki se potresa na testo: pripraviti posipanec
// pecivo iz kvašenega razvaljanega testa, potresenega s tako mešanico: speči posipanec
SSKJ²
posípanje -a s (ī)
glagolnik od posipati: posipanje cest / posipanje zemlje
SSKJ²
posípati -am tudi -ljem nedov. (ī ȋ)
delati kaj prekrito s čim sipkim, drobnim: posipati cesto s peskom / posipati sladkor po pecivu; pren., ekspr. svoje pripovedovanje je posipala z dovtipi
    posípati se 
    zaradi sipkosti, drobnosti ločevati se od nagnjene ali navpične površine: pesek, zemlja se posipa; reševanje je bilo naporno, ker se je v rovu posipala zemlja
    ●     ekspr. bobnelo je, kot da se posipa gora podira; zemlja na grobu se posipa poseda; knjiž. posipati se s pepelom kesati se svojih slabih dejanj
    posípan -a -o:
    pozimi je ta cesta posipana jo posipajo; s peskom posipana pot posuta
SSKJ²
posipávati -am nedov. (ȃ)
posipati: posipavati cesto s peskom
SSKJ²
posípen -pna -o prid. (ȋ)
ki je za posipanje: navozili so veliko posipnega peska; posipno sredstvo
SSKJ²
posírjen -a -o prid. (ȋ)
nar. gorenjsko, v zvezi posirjeno mleko kislo mleko: latvica posirjenega mleka
SSKJ²
posivéti -ím dov. (ẹ́ í)
1. postati siv: deske na dežju posivijo / brada mu je zgodaj posivela; lasje so mu že precej posiveli pri njegovih laseh prevladuje siva barva / nebo pred dežjem posivi; premalo izprano perilo polagoma posivi postane umazano belo; od strahu je posivel v obraz
2. dobiti sive lase: v enem tednu je posivel; v njegovi družini zgodaj posivijo
    posivèl in posivél -éla -o:
    na sencih posiveli lasje; njegov obraz je bil posivel, oči kalne; moški s posivelo brado
SSKJ²
poskákati in poskakáti -skáčem, stil. poskákati -skákam dov., poskáčite tudi poskákaj, tudi poskakájte (á á á; á)
drug za drugim skočiti: otroci so poskakali iz avtobusa; jezdeci poskačejo s konj; izletniki so poskakali čez jarek; žabe poskačejo v vodo
// ekspr. krajši čas skakati: če je lepo, otroci radi poskačejo na dvorišču / na ples niso hodili, kar doma so malo poskakali zaplesali
SSKJ²
poskakovánje -a s (ȃ)
glagolnik od poskakovati: poskakovanje ga je ogrelo / od poskakovanja avtomobila in hrupa jo je bolela glava
SSKJ²
poskakováti -újem nedov. (á ȗ)
1. z odrivom se večkrat za hip oddaljiti od podlage: jagnje poskakuje; poskakovati po eni nogi / otrok je poskakoval od veselja / ekspr. noge so kar same začele poskakovati
// tako se premikati: kos je poskakoval po parku / veverica poskakuje z veje na vejo skače / ekspr. potok poskakuje v dolino / ekspr. prsti poskakujejo po tipkah
2. skakati z noge na nogo: poskakoval je, da bi se ogrel
3. zaradi sunka, sunkov se večkrat za hip oddaljiti od podlage: cesta je bila slaba, zato so zaboji na vozu poskakovali / hodila je tako hitro, da so ji poskakovali lasje
4. ekspr., navadno v zvezi s srce močno biti, utripati: na sencih se je videlo, da mu srce poskakuje
// biti zelo vesel: srce mi kar poskakuje; v meni je vse poskakovalo / srce ji je poskakovalo ob misli na izlet veselila se je izleta / srce mu poskakuje od veselja, zastar. veselja
● črke mi poskakujejo pred očmi pri branju imam občutek, da niso pri miru; ekspr. ob gramofonu je kmalu poskakovalo več parov plesalo
    poskakováje :
    poskakovaje po eni nogi, si je obuvala nogavice
    poskakujóč -a -e:
    poskakujoč teči; poskakujoča hoja; od veselja poskakujoče srce; prisl.: hoditi poskakujoče
SSKJ²
poskenírati -am dov. (ȋ)
z elektronsko napravo pretvoriti napisano ali naslikano na papir v elektronsko obliko: zmogljiv optični bralnik je fotografijo poskeniral v manj kot minuti; poskenirati vse dokumente; poskenirati knjigo
SSKJ²
poskóbljati -am dov. (ọ̑)
1. s skobljanjem narediti gladko, ravno: desko je nato poskobljal
2. s skobljanjem odstraniti: poskobljati ožgana mesta na odlagalnem pultu
    poskóbljan -a -o:
    dobro poskobljane deske
SSKJ²
poskôčen tudi poskóčen -čna -o prid., poskôčnejši tudi poskóčnejši (ó ō; ọ̑)
ki se lahkotno, živahno giblje, premika: poskočen človek; rad bi bil vesel in poskočen / poskočni konji; ekspr. rad ima poskočna vozila hitra / pridružil se je poskočnemu kólu / poskočen korak
// ki povzroča, spodbuja lahkotno, živahno gibanje, premikanje: poskočen napev; igrali so poskočne polke / poskočna godba
    poskôčni tudi poskóčni -a -o sam.:
    zaigrali so nekaj poskočnih; poslušati kaj poskočnega
SSKJ²
poskočíti -skóčim dov. (ī ọ̑)
1. z odrivom se za hip oddaljiti od podlage: zavriskal je in poskočil; piščanec poskoči; na vsak tretji korak je poskočil na eni nogi; poskočil je kot žrebe / deklica je poskočila od veselja
// skočiti z noge na nogo: nekajkrat je poskočil, da bi se ogrel
2. nav. ekspr. skočiti: poskočila je čez jarek; poskočil je z ladje na pomol
// hitro se premakniti: ko je pritisnil na plin, je avtomobil poskočil / kazalec brzinomera je poskočil na stopetdeset
3. zaradi sunka se za hip oddaljiti od podlage: udaril je po mizi, da so kozarci kar poskočili / ledeno zrno je poskočilo od tal se odbilo
4. ekspr., navadno v zvezi s srce močno udariti, utripniti: čutil je, kako mu je poskočilo srce ob pogledu na domačo hišo
5. ekspr. povečati se, narasti: število tatvin je poskočilo / prebivalstvo je zelo poskočilo / proti večeru je bolniku temperatura poskočila / zanimanje za nogomet je poskočilo / tabela kaže, da je proizvodnja poskočila / cena zlata, zlatu je poskočila / pog. les je poskočil se je podražil
● ekspr. fant je poskočil po bregu navzdol zelo hitro odšel, stekel; pog. mesarji so poskočili s ceno, cenami povišali cene; ekspr. otroci naj le malo poskočijo kratek čas skačejo; ekspr. ves razburjen je poskočil izza mize hitro vstal; ekspr. srce mu je poskočilo od sreče zelo je bil srečen; ekspr. ob glasbi so malo poskočili zaplesali
SSKJ²
poskóčnica tudi poskôčnica -e ž (ọ̑; ȏ) nav. ekspr.
1. lahkotna skladba, navadno za ples: zaigrati veselo poskočnico
2. pesem ljubezenske, šaljive vsebine, navadno kratka: fantovske pesmi in poskočnice
♦ lit. alpska poskočnica kitica iz štirih verzov v amfibrahih
SSKJ²
poskôčnost tudi poskóčnost -i ž (ó; ọ̑)
lastnost, značilnost poskočnega: njena mladostna poskočnost in šegavost / poskočnost plesa
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
poskòk -óka in -ôka m (ȍ ọ́, ó)
glagolnik od poskočiti: ogreval se je s poskoki in počepi; hiter, lahen poskok / delati poskoke poskakovati / poskoki cen
SSKJ²
poskrbéti -ím dov. (ẹ́ í)
1. navadno v zvezi z za z aktivnostjo omogočiti
a) uresničitev, normalen potek česa: poskrbeti moraš za red; poskrbel bom za varno pot / poskrbel bom, da bo dolg poravnan; ekspr. bom že poskrbel, da boš kaznovan / poskrbeti je treba za kruh, mleko za nabavo kruha, mleka; kdo bo poskrbel za večerjo; pren. sonce je poskrbelo za toploto
b) zadovoljitev zlasti telesnih potreb koga: poskrbeti za dojenčke / za ranjence so dobro poskrbeli
// z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: on bo poskrbel za organizacijo tekmovanja; poskrbeti za selekcijo / za zabavo gostov bo že on poskrbel on bo zabaval goste / ekspr. otroci so poskrbeli za nemir so bili nemirni
2. zastar. biti uspešen v prizadevanju priti do česa; preskrbeti: poskrbel ti bom podatke o tem; poskrbeti si zaslužek
● zastar. poskrbel je vse svoje družinske zadeve uredil; publ. igro je režiral gost, za glasbo je poskrbel domači skladatelj skomponiral; ekspr. tekmovalec je poskrbel za presenečenje je nepričakovano zmagal; je bil nepričakovano premagan; šalj. treba je poskrbeti tudi za želodec jesti; iron. poskrbela je, da je časopisne rubrike škandalov niso zanemarjale živela, ravnala tako, da so o njej pisali v časopisnih rubrikah škandalov
    poskrbljèn -êna -o v povedni rabi:
    za izobrazbo otrok je poskrbljeno; za šolske knjige je bilo slabo poskrbljeno šolskih knjig ni bilo dovolj; v taki stavbi je poskrbljeno za prepih; na ladji je dobro poskrbljeno za udobje / kot opozorilo za pijačo in jedačo (je) poskrbljeno
SSKJ²
poskríti -skríjem dov., poskrìl tudi poskríl (í ȋ)
drugega za drugim skriti: nekatera pisma je požgal, druga pa poskril; ljudje so se poskrili pred sovražnimi vojaki v gore; poskriti se med drevjem, po gozdu; vsi se hitro poskrijejo
    poskrít -a -o:
    poskrite dragocenosti; vse je bilo poskrito
SSKJ²
poskús tudi poizkús -a m (ȗ)
1. znanstveni postopek, s katerim se kaj ugotovi ali dokaže: poskus na prostovoljcih; potek poskusa / delati poskuse / s poskusom dokazati, ugotoviti / prepoved atomskih, jedrskih poskusov; fizikalni, kemični poskus; laboratorijski poskus / poskus z novim škropivom ni uspel poskusna uporaba za ugotovitev učinkovitosti
// uvajanje novih načinov, metod: njegovi poskusi v gospodarstvu niso uspeli / avantgardni umetniški poskusi
2. glagolnik od poskusiti:
a) brezuspešen poskus poravnave spora; propadel je tudi zadnji poskus rešitve; poskus sodelovanja; poskus stabilizacije gospodarstva / stvar se mu je posrečila ob prvem poskusu / poskus kaznivega dejanja; poskus samomora / opustila je vsak poskus, da bi ga zadržala ni ga več poskušala zadržati
b) dramski, pesniški poskusi mladega ustvarjalca / njen prvi ljubezenski poskus prva ljubezen, zaljubljenost
SSKJ²
poskúsen tudi poizkúsen -sna -o prid. (ȗ)
nanašajoč se na poskus: poskusna uporaba škropiva; poskusno obratovanje, snemanje / poskusni odtis; pilot za poskusne polete / poskusni laboratorij / poskusni snopič slovarja; poskusna serija skokov
♦ agr. poskusno polje polje, na katerem se preizkuša kaka kulturna, krmna rastlina, kako gnojilo; ekon. poskusna bilanca seštevek debetnih in kreditnih postavk posameznih kontov za ugotovitev pravilnosti knjiženja; med. poskusna žival žival, ki se uporablja v laboratorijih za poskuse; voj. poskusna mobilizacija
    poskúsno tudi poizkúsno prisl.:
    tovarna je začela poskusno obratovati
SSKJ²
poskúsiti -im tudi poizkúsiti -im dov., poskúšen tudi poizkúšen (ú ȗ)
1. z nedoločnikom izraža prizadevanje osebka
a) za uresničitev dejanja: poskusil je dvigniti kamen, odpreti vrata; ptico je poskusil ujeti; večkrat je poskusil preplezati steno; poskusiti rešiti nalogo / obkoljeni so poskusili prebiti obroč; poskusi prijazneje ravnati z njim; elipt.: poskusiti nemogoče; poskusiti samomor / kot grožnja samo poskusi, pa boš videl
b) za ugotovitev možnosti uresničitve dejanja: poskusi gibati s prsti, hoditi / poskusiti kaj pomensko opredeliti
2. narediti kaj, da se ugotovi ustreznost kake lastnosti, stanja: poskusi ta vijak, če je pravi; poskusil je, če je vrv dovolj napeta / voda ni mrzla, kar poskusi / hotel je poskusiti svoje moči preizkusiti
3. narediti kaj, da se ugotovijo bistvene lastnosti, značilnosti česa: poskusili so novo cepivo / poskusiti uporabnost nove iznajdbe
4. nav. ekspr. spoznati, ugotoviti kaj ob lastnih doživetjih: to vedo najbolje tisti, ki so sami poskusili; poskusil je, kaj je ljubezen / vi niste poskusili, kaj je siromaštvo niste bili sami siromašni
● ekspr. v življenju je marsikaj poskusil pretrpel; ekspr. nihče si ni upal poskusiti gore s te strani iti, plezati na goro; ekspr. poskusiti srečo tvegati narediti kako dejanje z upanjem na uspeh; ekspr. vse je poskusil, da bi jo pridobil zelo se je trudil, si prizadeval; ekspr. poskusiti še ni greh če kdo naredi kaj neprimernega zaradi potrebne izkušnje, ni to nič hudega
    poskúsiti se tudi poizkúsiti se nav. ekspr., z oslabljenim pomenom
    izraža začetek dejanja, kot ga določa samostalnik: poskusiti se v pesništvu; kot samouk se je poskusil tudi v tiskarskem poslu / novinarji so se poskusili v smučanju so tekmovali / poskusil se je tudi kot dramatik
SSKJ²
poskúšanje tudi poizkúšanje -a s (ú)
glagolnik od poskušati: za poskušanje je že prepozno / v tem je veliko tipanja in poskušanja
SSKJ²
poskúšati -am tudi poizkúšati -am nedov. (ú)
1. z nedoločnikom izraža prizadevanje osebka
a) za uresničitev dejanja: poskušal je odnesti vrečo, odpreti vrata; poskušal je zibelko narediti sam / večkrat je že poskušal zbežati / poskuša govoriti razločno; poskušala se je vesti naravno / elipt.: otrok poskuša prve korake; najprej je poskušal zlepa
b) za ugotovitev možnosti uresničitve dejanja: poskušal je gibati s prsti, hoditi / poskušal je močna železna vrata, ali se dajo odpreti
2. delati kaj, da se ugotovi ustreznost kake lastnosti: poskušal je žice, če so dovolj napete
3. delati kaj, da se ugotovijo bistvene lastnosti, značilnosti česa: poskušati zdravilo na ljudeh / ekspr. hodili so poskušat zdravilno moč vrelca preizkušat / poskušati vina pokušati
    poskúšati se tudi poizkúšati se nav. ekspr., z oslabljenim pomenom
    izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: poskuša se v pesništvu / poskušal se je tudi kot dramatik, igralec / v ribniku so se poskušale prve žabe so se oglašale
    poskušajóč tudi poizkušajóč -a -e:
    padel je, poskušajoč zaustaviti sovražno enoto
SSKJ²
poskuševálec tudi poizkuševálec -lca [poskuševau̯ca tudi poskuševalca; poiskuševau̯ca tudi poiskuševalca] m (ȃ)
knjiž. kdor kaj poskuša: veliko poskuševalcev je hotelo iznajti tak stroj / slovenski naturalistični poskuševalec
// pokuševalec, degustator: poskuševalec vina
SSKJ²
poskuševálen tudi poizkuševálen -lna -o prid. (ȃ)
zastar. poskusen: urediti poskuševalni nasad
SSKJ²
poskuševalíšče tudi poizkuševalíšče -a s (í)
kraj, prostor za poskusno uvajanje novih načinov, metod: na poskuševališču so posejali novo vrsto pšenice
SSKJ²
poskúšnja tudi poizkúšnja -e ž (ȗ)
1. ugotavljanje, preverjanje kakovosti določenih lastnosti česa: prva poskušnja je bila neuspešna / zapeti pesem za poskušnjo; nova tovarna obratuje za poskušnjo poskusno / vzeli so jo za en mesec na poskušnjo
// pokušnja: poskušnja domačih vin / ponudil mu je jabolko za poskušnjo / prostor za vinsko poskušnjo
2. zastar. poskus: prva poskušnja mu je spodletela; vse njene poskušnje, da bi ga potolažila, so bile zaman / pesniške poskušnje
3. zastar. izkušnja: poskušnje so ga izmodrile; slabe poskušnje
// izpit: poskušnjo je dobro opravil
SSKJ²
poslabéti -ím dov. (ẹ́ í)
brezoseb., knjiž. postati slabo: čutila je, da ji bo poslabelo; nenadoma mu je poslabelo
SSKJ²
poslábšanje -a s (ȃ)
glagolnik od poslabšati: poslabšanje odnosov med državama; poslabšanje položaja na fronti / poslabšanje bolezni / poslabšanje vremena
SSKJ²
poslábšati -am dov. (ȃ)
povzročiti, da kaj postane slabše: nalivi so še poslabšali cesto / to je poslabšalo odnos staršev do šole; življenjske razmere so se med vojno poslabšale; s tem dejanjem si je poslabšal položaj / bolezen se mu je poslabšala; brezoseb. zvečer se je bolniku poslabšalo / vreme se je poslabšalo
● dijaki so se v matematiki poslabšali imajo slabše ocene kot prej
♦ šol. učni uspeh se je poslabšal
    poslábšan -a -o:
    poslabšan položaj kmetov
SSKJ²
poslabševáti -újem nedov. (á ȗ)
slabšati: poslabševati odnose med državami; položaj se poslabšuje / bolezen se včasih izboljšuje, včasih poslabšuje
SSKJ²
posládek -dka m (ȃ)
1. nav. ekspr. kar kdo zelo rad jé: mati mu je vedno pripravila kak posladek / včasih si za posladek privošči rake
// v povedni rabi kar je zelo prijetno, ugodno: jutranji sprehodi so bili posladek / ples je bil pravi posladek večera
2. jed, ki se ponudi po glavni jedi v dnevnem obroku; poobedek: naročiti, servirati posladek in črno kavo / pri posladku se je družba še bolj sprostila / za posladek je bil sir
● knjiž. lešnike uporabljajo za razne posladke za slaščice, pecivo
SSKJ²
posladíti -ím dov., posládil (ī í)
osladiti: precediti in posladiti čaj / s svojo prijaznostjo mu je posladila stare dni
    poslajèn -êna -o:
    z medom poslajen čaj
    ●     poslajena jedrca potresena, oblita s sladkorjem
SSKJ²
posladkánje -a s (ȃ)
glagolnik od posladkati: posladkanje palačink / za posladkanje je pripravila pečena jabolka za posladek
SSKJ²
posladkánost -i ž (á)
ekspr. lastnost, značilnost posladkanega: posladkanost besed / idilika in posladkanost v romanu
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
posladkáti -ám dov. (á ȃ)
potresti s čim sladkim, navadno s sladkorjem: posladkati jagode; zviti palačinke in jih posladkati / zmlete orehe poparimo z mlekom in posladkamo
    posladkáti se ekspr.
    pojesti, zaužiti kaj sladkega: že dolgo se nisem posladkal; posladkati se z bonbonom, sladoledom
    // pojesti, zaužiti kaj dobrega sploh: danes se je posladkal z raki / zelo rad se posladka
    posladkán -a -o
    1. deležnik od posladkati: posladkani rezanci
    2. ekspr. zelo, pretirano prijazen: biti preveč posladkan / govoriti s posladkanim glasom
    // pretirano čustven: posladkan film
SSKJ²
posladkóriti -im dov. (ọ́ ọ̑)
star. posladkati: posladkoriti testo / posladkoriti kavo osladkati
    posladkórjen -a -o:
    posladkorjene kroglice
SSKJ²
poslančeváti -újem nedov. (á ȗ)
knjiž. biti poslanec: poslančeval je več let
SSKJ²
poslánec -nca m (á)
1. član ustavodajne ali zakonodajne skupščine: izvoliti poslance; kandidirati, biti izvoljen za poslanca; koalicijski, opozicijski poslanec; poslanci na seji, zasedanju; predlogi poslancev; napadi, pritiski na poslance / evropski poslanec v Evropskem parlamentu; slovenski poslanci v Bruslju; poslanec v Evropskem parlamentu / poslanec stranke
2. do 1974 član zvezne, republiške skupščine ali skupščine avtonomne pokrajine: izvoliti poslanca / zvezni poslanec / poslanec skupščine Socialistične republike Slovenije
3. knjiž. odposlanec, sel: poslanec se je vrnil s pomembnim sporočilom; pren. zlovešči poslanec smrti
SSKJ²
poslánica -e ž (á)
1. uradno sporočilo, stališče pomembnejšega državnega funkcionarja o kakem vprašanju, dogodku: izročiti poslanico predsedniku; poslanica mladini; v svoji poslanici je pojasnil stališča do mednarodnih vprašanj; odgovor na poslanico / osebna poslanica med šefoma držav; predsednikova novoletna poslanica / poslanica miru
// nav. ekspr. slovesna izjava, sporočilo sploh: pesnikova poslanica / poslanica o poetiki
2. diplomatska predstavnica kake države v tuji državi, za stopnjo nižja od veleposlanice: imenovali so jo za poslanico v Parizu
SSKJ²
poslánik -a m (á)
diplomatski predstavnik kake države v tuji državi, za stopnjo nižji od veleposlanika: več let je bil poslanik; pren. poslanik miru in prijateljstva med narodi
SSKJ²
poslániški -a -o prid. (á)
nanašajoč se na poslanike ali poslaništvo: poslaniško osebje / poslaniški ataše
SSKJ²
posláništvo -a s (á)
diplomatsko predstavništvo kake države v tuji državi, za stopnjo nižje od veleposlaništva: osebje poslaništva
SSKJ²
poslánjati -am nedov. (ā)
drugega za drugim naslanjati: mokro posodo je poslanjala ob steno
// nav. ekspr. krajši čas sloneti: natakarji so poslanjali po stenah in stolih
    poslánjati se nar. vzhodno
    naslanjati se: poslanjala se je nanj / od utrujenosti se je poslanjala ob ograji
    // postopati, postavati: do jutra so se poslanjali po vasi; tu se ne boste več samo poslanjali, treba bo delati
SSKJ²
poslánje -a s (ā)
star. poslanstvo: zaupal mu je svoje važno poslanje
SSKJ²
poslánka -e ž (á)
1. članica ustavodajne ali zakonodajne skupščine: kandidirala je in bila izvoljena za poslanko; koalicijske, opozicijske poslanke; odstop poslanke; razprava poslank; skupina nekdanjih poslank / evropska poslanka v Evropskem parlamentu; poslanka v Evropskem parlamentu / poslanka demokratske stranke
2. do 1974 članica zvezne, republiške skupščine ali skupščine avtonomne pokrajine: izvoliti poslanko / poslanka skupščine Socialistične republike Jugoslavije
3. knjiž. odposlanka: poslati poslanko z zaupnim sporočilom
SSKJ²
poslánski -a -o prid. (á)
nanašajoč se na poslance: opravljati poslansko funkcijo / različna poslanska vprašanja / potekel mu je poslanski mandat / poslanski kandidat; publ. dobiti večino poslanskih mest v parlamentu / poslanska zbornica v Angliji spodnji dom
● vznes. zasedel je poslansko klop postal je poslanec
SSKJ²
poslánstvo -a s (ȃ)
1. kar je komu zaupano, da naredi, opravi v korist določene širše skupnosti, navadno v meddržavnih odnosih: svoje poslanstvo je uspešno opravil / kmalu bo konec mojega poslanstva; njegovo poslanstvo je bilo strogo zaupno / poslanstvo se še ni vrnilo odposlanstvo, odposlanci
2. nav. ekspr., s prilastkom kar je smisel, bistvo dejavnosti, obstoja koga: zavedati se svojega poslanstva / kulturno poslanstvo gledališča / zgodovinsko poslanstvo delavskega razreda
3. zastar. poslaništvo: osebje poslanstva
● ekspr. veliko mu je do poslanstva do funkcije poslanca
SSKJ²
poslást -i in -í ž (ȃ)
knjiž., navadno v povedni rabi kar vzbuja slast, užitek: vljudnost do gostov je jedi poslast / zanje so bile te novice prava poslast poslastica
SSKJ²
poslástek -tka m (ȃ)
ekspr. kar kdo zelo rad jé; posladek: večkrat mu prinese kak poslastek / sir je zanj najljubši poslastek / postregla jim je z izbranimi poslastki poslasticami
SSKJ²
poslástica tudi poslastíca -e ž (ȃ; í)
1. zelo okusna, izbrana jed: v košaricah so bile same poslastice / pripravila jim je sladoled in druge poslastice
2. nav. ekspr., navadno v povedni rabi kar kdo zelo rad jé: vedela je, kaj je njegova poslastica / za poslastico si je kupil ananas / otava je pozimi poslastica živini, za živino
// kar je zelo prijetno, ugodno: ta opera je bila poslastica v sezoni / njegovi govori so prava poslastica za časnikarje
SSKJ²
posláti póšljem dov., pôšlji pošljíte (á ọ́)
1. narediti, da pride kaj na določen kraj, naslov, navadno z določenim namenom: poslati brzojavko, pismo; naročene knjige so jim že poslali; poslal ji je rože / poslati prošnjo komisiji / poslati pomoč ponesrečenim / poslati sporočilo sporočiti / poslati knjigo po kurirju, po pošti / poslati delo v oceno
2. izraziti željo, zahtevo
a) navadno s prislovnim določilom da kdo odide kam, navadno z določeno nalogo, z določenim naročilom: poslal ga je ven; tja smo poslali delegacijo; poslati otroka v trgovino po mleko in kruh / poslati enoto v boj; poslal ga je v izvidnico / otroke je poslala spat; poslali so ga na zdravljenje / oče ga je poslal v šole ga je šolal
b) v zvezi s po da kdo pride h komu: poslala je ponj; poslati so morali po zdravnika / poslati po pomoč
3. ekspr. izraziti svoja čustva, razpoloženje, navadno z gibom, pogledom: z roko ji je poslal poljub / poslala mu je zapeljiv pogled
● publ. poslati silovito bombo v gol močno, neubranljivo brcniti žogo v gol; ekspr. poslati komu kroglo v glavo ustreliti ga; pog., ekspr. poslati koga k hudiču zelo grobo ga zavrniti; evfem. poslati koga na oni svet povzročiti njegovo smrt, usmrtiti ga; publ. podjetje je poslalo na trg nov izdelek dalo v prodajo; ekspr. lahko te pošljem po cigarete si mlajši; ekspr. poslali so ga po kostanj v žerjavico opraviti je moral nevarna dela, od katerih imajo drugi koristi; ekspr. njega bi bilo treba poslati po smrt je zelo počasen; ekspr. okupatorji so veliko ljudi poslali pred puške obsodili na smrt z ustrelitvijo; publ. poslati sporočilo v eter, po etru sporočiti po radiu; poslati učenca v klop reči mu, naj se vrne na svoje stalno mesto v razredu; dati mu negativno oceno; pog. poslati most v zrak minirati ga; preg. kamor si hudič sam ne upa, pošlje babo ženski se posreči izpeljati tudi na videz nerešljivo zadevo
    poslán -a -o:
    zavitek je že poslan; na pomoč poslana četa; po pošti poslano pismo
SSKJ²
poslavíti -ím dov., poslávil; poslávljen in poslavljèn (ī í)
zastar. proslaviti: v pesmih je poslavil domovino / poslavil jo je z izbranimi besedami počastil
SSKJ²
poslávljanje -a s (á)
glagolnik od poslavljati se: poslavljanje je dolgo trajalo / mučna mu je bila misel na poslavljanje
SSKJ²
poslávljati se -am se nedov. (á)
1. pozdravljati se pri odhodu, navadno tudi s stiskanjem roke: poslavljati se od dekleta / znova se poslavlja odhaja
2. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža približevanje prenehanju obstajanja: mladost se poslavlja / tudi zadnje upanje se je začelo poslavljati / dan se že poslavlja
● ekspr. poslavlja se od gimnazijskih klopi končuje šolanje na gimnaziji; star. starec se poslavlja od sveta umira
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
poslédek -dka m (ẹ̑)
knjiž. posledica: to so posledki pomanjkanja; nepredvideni posledek nesreče; proučeval je preseljevanje ljudi kot posledek turških vpadov / posledek teh poizvedovanj naj se zapiše / posledek tega pogovora je bil, da se je moral vrniti domov
● zastar. prišel je do posledka, da ravna prav sklepa, zaključka
SSKJ²
poslédica -e ž (ẹ̑)
navadno s prilastkom stvar glede na tisto, iz česar izhaja: predvideti posledice; to dejanje bo imelo hude, neprijetne posledice; kajenje bo imelo zanj nepopravljive posledice; bal se je vseh posledic / odstraniti posledice potresa; krediti bi omilili posledice poplav; čutiti posledice vojne / dolgotrajna lakota lahko pusti posledice na človeku / bolezen je posledica nehigieničnih razmer / ni pomislil na posledice, ki bi lahko nastale / prometne nesreče s težkimi, trajnimi posledicami / ekspr. naredi tako, ampak posledice boš nosil sam čutil, trpel
// rezultat, dosežek: šolska reforma je imela dobre in slabe posledice / delitev dela in rast tehnike sta imela za posledico razvoj rokodelstva
● publ. izvajati posledice zaradi neizpolnjevanja predpisov kaznovati zaradi neizpolnjevanja predpisov; pisar. v izogib posledicam da se izognemo posledicam
SSKJ²
poslédičen -čna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na posledico: posledična zveza med pisateljevim življenjem in njegovim delom / gre za posledično dejanje
♦ jezikosl. posledični odvisnik odvisni stavek, ki izraža posledico dejanja nadrednega stavka; posledični veznik
SSKJ²
poslédičnost -i ž (ẹ̑)
lastnost, značilnost posledičnega: posledičnost pojavov; nespremenljiva posledičnost življenja / ne poznamo vseh posledičnosti vzrokov
SSKJ²
poslédnji -a -e prid. (ẹ̑)
knjiž. zadnji: ustavili so se pri poslednji hiši, steni / poslednji dan leta; poslednji teden življenja / to je moj poslednji izpit / prišel je poslednji na vrsto / poslednji opomin pred tožbo / dal mu je poslednji denar / poslednji sončni žarki / to je bilo njegovo poslednje upanje
// vznes. bistven, najgloblji: iskati poslednji smisel vsega / iztrgati stvarem poslednjo skrivnost
● ekspr. boril se je do poslednjega diha, do poslednje kaplje krvi do konca življenja, do smrti; ekspr. poslednji mohikanec zadnji predstavnik kake izginjajoče, propadajoče skupine; ekspr. to je moj poslednji opomin nič več te ne bom opominjal, posledice pa boš nosil sam; ekspr. med modelarji on nikakor ni poslednji je dober, priznan modelar; ekspr. s poslednjimi močmi je lezel na breg komaj, zelo težko; knjiž. pospremili so ga na poslednjo pot šli so za njegovim pogrebom; ekspr. izpolnili so mu njegovo poslednjo voljo, željo voljo, željo pred smrtjo; ekspr. to je občutil s poslednjim vlaknom telesa zelo je občutil
♦ rel. poslednje reči smrt, sodba, pogubljenje, zveličanje; poslednja sodba Kristusova sodba ob koncu sveta; sam.: poslednji iz tega rodu; dati poslednje od sebe; bibl. prvi bodo poslednji in poslednji bodo prvi
SSKJ²
poslédnjič prisl. (ẹ̑)
knjiž. zadnjič, zadnjikrat: jutri se sestaneva poslednjič / v členkovni rabi in poslednjič, kaj bi se jokala, saj bom čez mesec dni nazaj nazadnje
SSKJ²
poslédnjikrat prisl. (ẹ̑)
knjiž. zadnjič, zadnjikrat: danes sem poslednjikrat pri vas
SSKJ²
poslêj in poslèj prisl. (ȇ; ȅ) knjiž.
1. od zdaj: poslej bom ravnal, kakor bo meni prav
2. od takrat: poslej ga notranji nemir ni več zapustil
SSKJ²
poslêjšnji -a -e prid. (ē)
knjiž. poznejši, kasnejši: poslejšnji dogodki so vplivali na njegovo odločitev
SSKJ²
poslíkanje -a s (ȋ)
glagolnik od poslikati: slikar je napravil osnutek za poslikanje stropa
SSKJ²
poslíkati -am dov. (ȋ)
1. izdelati, narediti slike: katedralo je poslikal znan slikar; poslikati steklo, strop; steno je poslikal z lovskimi prizori / ekspr. veke je zeleno poslikala pobarvala
2. pokriti (stene) z barvo, vzorcem: soboslikar je poslikal sobo
3. pog. fotografirati: otroka so poslikali z vseh strani; poslikal je vse, kar se mu je zdelo zanimivo / ves film je že poslikal posnel, porabil
    poslíkan -a -o:
    poslikana panjska končnica
    ●     ekspr. poslikana ženska našminkana, naličena
SSKJ²
poslikáva -e ž (ȃ)
glagolnik od poslikati: napraviti skice za poslikavo stropa / dim je poškodoval poslikavo na steni slike, sliko
SSKJ²
poslikávanje -a s (ȃ)
glagolnik od poslikavati: končati poslikavanje cerkve
SSKJ²
poslikávati -am nedov. (ȃ)
slikati: strop dvorane je poslikaval znan mojster / nekdaj so ljudje poslikavali telo in obraz z različnimi barvami barvali
SSKJ²
poslíniti -im dov. (í ȋ)
zmočiti s slino; osliniti: posliniti prst; posliniti si boleče mesto
SSKJ²
poslonéti -ím dov. (ẹ́ í)
krajši čas sloneti: poslonel je na ograji in gledal valove / za trenutek je poslonela ob oknu
SSKJ²
posloníti -slónim dov. (ī ọ́)
nar. vzhodno nasloniti, prisloniti: poslonila je kolo k zidu; poslonil se je na hrast
    poslónjen -a -o:
    pri oknu je bila poslonjena lestev
SSKJ²
poslópje -a s (ọ̑)
navadno s prilastkom večja stavba, zgradba gospodarskega ali družbenega pomena: graditi, popravljati poslopje gimnazije; leseno, kamnito, pritlično poslopje; ustanova se je preselila v novo poslopje; postajno, stanovanjsko poslopje; opuščeno poslopje tovarne sladkorja / gospodarsko poslopje je pogorelo do tal, hiša pa je ostala
SSKJ²
posloválen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na poslovanje: poslovalni čas / poslovalni predpisi
SSKJ²
posloválnica -e ž (ȃ)
poslovna enota določene delovne organizacije: odpreti novo poslovalnico; to blago imajo samo v dveh svojih poslovalnicah; šef poslovalnice / turistična poslovalnica
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
poslovániti -im dov. (ā ȃ)
narediti kaj slovansko: poslovaniti srednjo Evropo / priseljence so sčasoma poslovanili / poslovaniti ime
SSKJ²
poslovánje -a s (ȃ)
glagolnik od poslovati: izboljšati poslovanje; nepravilno, redno poslovanje; uspešno poslovanje; poslovanje državnih organov, podjetja; obseg poslovanja; stroški poslovanja / blagajniško, denarno, materialno poslovanje / elektronsko poslovanje trgovanje ter komuniciranje in upravljanje odnosov s strankami prek internetnega omrežja
SSKJ²
poslováti -újem nedov. (á ȗ)
1. opravljati delo v zvezi z nalogami, obveznostmi, za katere je kdo pristojen, zadolžen: agencija, podjetje posluje; ta pošta posluje v avtomobilu; formalistično, malomarno, počasi poslovati; vsaka poslovalnica posluje samostojno / poslovati v slovenskem jeziku / upravni odbor posluje samo na sejah
// s prislovnim določilom s takim delom pridobivati materialne dobrine: podjetje dobro, uspešno posluje / poslovati z izgubo
// biti v delovnem stanju: banka posluje od sedmih naprej; knjižnica posluje vsak dan; ta urad več ne posluje / trenutno posluje v hotelu samo bife
2. zastar. delovati: vsi deli telesa mu dobro poslujejo
SSKJ²
poslôven -vna -o prid. (ō)
nanašajoč se na poslovanje: poslovni pogovori; poslovni uspeh; poslovno sodelovanje / poslovni dogodek; poslovni stroški / poslovna tajnost / poslovni partner, prijatelj / poslovni vlak posebni ekspresni vlak za poslovne ljudi / poslovni prostori; poslovna četrt; zgraditi poslovno središče / poslovna enota / poslovni ljudje; poslovna dejavnost
● do njih je vselej zelo posloven uraden, zadržan
// značilen za poslovne ljudi: poslovno govorjenje, ravnanje
♦ adm. poslovno pismo stenografija, ki omogoča zapis do osemdeset besed na minuto; ekon. poslovni sklad del dohodka, ki ostaja v podjetju kot vir financiranja poslovne dejavnosti; poslovno leto leto, ki se začne z novim porastom gospodarske in poslovne aktivnosti in se konča v mrtvi sezoni; fin. poslovna knjiga knjiga za evidenco poslovnih dogodkov; pravn. poslovna sposobnost sposobnost samostojno sklepati pravne posle
    poslôvno prisl.:
    v Ljubljano je prišel samo poslovno; poslovno hladen izraz na obrazu
SSKJ²
poslovenítelj -a m (ȋ)
knjiž. prevajalec v slovenski jezik: poslovenitelj drame je naš znani prevajalec
SSKJ²
poslovenítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od posloveniti: odlična poslovenitev romana / drama v poslovenitvi znanega prevajalca / izdajati poslovenitve
SSKJ²
poslovéniti -im dov. (ẹ́ ẹ̑)
1. narediti kaj slovensko: posloveniti sosednje prebivalce; priseljenci so se kmalu poslovenili / glasovno posloveniti besede tujega izvora
2. prevesti v slovenski jezik: knjigo je poslovenil Vladimir Levstik
    poslovénjen -a -o:
    njegova žena je poslovenjena Čehinja
SSKJ²
poslovénjati -am nedov. (ẹ́)
sloveniti: poslovenja dva romana hkrati
SSKJ²
poslovénjenje -a s (ẹ̑)
glagolnik od posloveniti: zavzemali so se za poslovenjenje našega šolstva / lotil se je poslovenjenja knjige
SSKJ²
poslôvica -e ž (ȏ)
zastar. rek, pregovor: to je njegova poslovica / narodne poslovice
SSKJ²
poslovílen -lna -o prid. (ȋ)
ki je, se dogaja ob slovesu: prirediti poslovilni koncert; udeležiti se poslovilnega kosila, sprejema / imeti poslovilni govor ob odprtem grobu; poslovilna pisma na smrt obsojenih
SSKJ²
poslovílo -a s (í) zastar.
1. slovo2: sprejeli so ga prijazno in tudi poslovilo je bilo prisrčno
2. poslovilne besede, poslovilno pismo: izročil jim je njegovo poslovilo
SSKJ²
poslovíti se -ím se dov., poslôvil se (ī í)
1. pozdraviti se pri odhodu, navadno tudi s stiskom roke: odšel je, ne da bi se bil poslovil; posloviti se od domačih, prijateljev; nato se je poslovil tudi z njo od nje / pri sosedovih se je že poslovil
// nav. ekspr. ločiti se, oditi: ni se še poslovil; za nekaj časa se bom moral posloviti; poslovil se je za dva meseca
2. ekspr., v zvezi z od nehati uporabljati, uživati: posloviti se od zastarelih prostorov / voznik se je moral za več mesecev posloviti od vozniškega dovoljenja
3. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža prenehanje obstajanja: mladost se je poslovila / tudi zadnje upanje se je poslovilo / zima se je že poslovila
● ekspr. takrat se je za vedno poslovil od domačega kraja je odšel, odpotoval drugam; ekspr. tiho se je poslovil od nas v osmrtnicah umrl je; star. poslovil se je od sveta umrl je; publ. s tem porazom se je ekipa poslovila od prvega mesta je izgubila možnosti za dosego prvega mesta
SSKJ²
poslôvnež -a m (ȏ)
poslovni človek: podjetje je obiskala skupina tujih poslovnežev
SSKJ²
poslôvnica -e ž (ȏ)
poslovna ženska: cenjena, uspešna poslovnica; poslovneži in poslovnice
SSKJ²
poslôvnik -a m (ȏ)
pravila, določila o organiziranosti in poslovanju delovne organizacije, določenega organa: imeti, predpisati poslovnik / sprejeti poslovnik / parlamentarni poslovnik; poslovnik zborov / delati po poslovniku; s poslovnikom določen postopek za sprejemanje odlokov
♦ pravn. poslovnik za redna sodišča
SSKJ²
poslôvništvo -a s (ȏ)
gospodarska dejavnost, ki se ukvarja s posli in poslovanjem: podpirati poslovništvo; menedžment in poslovništvo
// veda o tem: profesor ekonomije in poslovništva / fakulteta za mednarodno poslovništvo
SSKJ²
poslôvnost -i ž (ō)
1. sposobnost za poslovanje: povečati, razvijati poslovnost bank; zakoni so sprostili poslovnost; slaba poslovnost v elektrogospodarstvu
// poslovanje: neuspešna poslovnost; vprašanje poslovnosti tega podjetja je živo že nekaj časa
2. nav. ekspr. lastnost, značilnost poslovnega: v njenem vabilu je bilo nekaj poslovnosti; praktičnost in poslovnost
SSKJ²
poslovóden -dna -o prid. (ọ̄)
navadno v zvezi poslovodni organ organ v organizaciji združenega dela, ki vodi njeno poslovanje, organizira delo, izvršuje sklepe delavskega sveta: razrešitev poslovodnega organa / individualni, kolegijski poslovodni organ
SSKJ²
poslovódja -e tudi -a m (ọ̑)
kdor vodi manjšo trgovino: postal je poslovodja; poslovodja in blagajničarka
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
poslovódkinja -e ž (ọ̑)
ženska, ki vodi manjšo trgovino: dobili so novo poslovodkinjo / poslovodkinja trgovine
SSKJ²
poslovódski -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na poslovodje: poslovodska opravila / poslovodska šola
SSKJ²
poslovódstvo -a s (ọ̑)
1. opravljanje poslovodskih poslov: prevzeti poslovodstvo
// pisarna poslovodje: iti v poslovodstvo
2. poslovodni organ: sklep poslovodstva
SSKJ²
poslúh -a m (ȗ)
1. zmožnost razločevati tone različnih višin: imeti, izšolati posluh; dober, izreden, zanesljiv posluh / glasbeni posluh / igrati, peti po posluhu brez uporabe not
♦ glasb. absolutni posluh zmožnost ugotavljati tone brez pripomočkov; relativni posluh zmožnost razločevati tone na podlagi njihovih medsebojnih odnosov
2. nav. ekspr., navadno s prilastkom sposobnost za dojemanje in zaznavanje zlasti duhovnih prvin, pojavov: imeti komercialni, politični posluh; posluh za javno mnenje, potrebe tržišča, za stvarnost, družbene tokove; biti brez posluha za umetnost; človek s posluhom za bistveno; publ. estetski posluh čut
// določen odnos do teh prvin, pojavov; čut: imeti posluh za trpeče / prevod je brez jezikovnega posluha
// razumevanje, smisel: nima posluha za njene težave; za njegove pobude ni dovolj posluha; v podjetju so pokazali precej posluha za njegovo raziskovalno delo
3. knjiž. poslušanje: prositi, zahtevati posluh; klicati k posluhu / na prvi posluh mi pesem ni bila všeč / kot vzklik: posluh; trenutek posluha, prosim
4. zastar. sluh: ker sem imel dober posluh, sem vedel, da se bliža konjenica; vid in posluh
● pog., ekspr. največkrat dela kar po posluhu nenačrtno, nepremišljeno; ekspr. včasih kaj zapišem po posluhu, ne po slovničnih pravilih kot se mi zdi, da je primerno, ustrezno
SSKJ²
poslúhniti -em dov. (ú ȗ)
začeti (pazljivo) poslušati; prisluhniti: ko so zapeli, je tudi on posluhnil; posluhniti pesmi
// začeti pazljivo, napeto čakati na glasove, zvoke: odprl je okno in posluhnil, a vse je bilo tiho; stopil je na oder in zamahnil z roko – ljudje so posluhnili
● nar. vzhodno posluhniti njegove nasvete upoštevati jih pri svojem ravnanju; nar. vzhodno moral je posluhniti in iti ubogati
SSKJ²
poslušálec -lca [poslušau̯ca] m (ȃ)
1. kdor posluša, navadno kot udeleženec različnih sestankov, glasbenih prireditev: poslušalci pazljivo poslušajo; pevka je navdušila poslušalce; poslušalci v dvorani; gledalci in poslušalci; kadar je pripovedoval o svojih dogodivščinah, je imel dovolj poslušalcev / radijski poslušalci / ekspr. sklenil je, da bo v pogovoru samo poslušalec da se ga ne bo aktivno udeleževal; biti dober poslušalec dati sogovorniku možnost, da govori, pove svoje mnenje / kot vljudnostni nagovor spoštovani poslušalci
2. zastar. kdor prisluškuje; prisluškovalec: skrit poslušalec
SSKJ²
poslušálen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na poslušanje: igralec je dobro obvladal poslušalni prostor
SSKJ²
poslušálka -e [poslušau̯ka] ž (ȃ)
ženska, ki posluša, navadno kot udeleženka različnih sestankov, glasbenih prireditev: poslušalke so se pri predavanju dolgočasile; skladba današnjega koncerta po željah je namenjena poslušalki XY / zvesta poslušalka radijskega programa / ekspr. v pogovoru bo le poslušalka da se ga ne bo aktivno udeleževala; biti dobra poslušalka dati sogovorniku možnost, da govori, pove svoje mnenje / kot vljudnostni nagovor spoštovane poslušalke
SSKJ²
poslušálnica -e ž (ȃ)
rad. prostor za poslušanje z napravami, ki omogočajo neposredno zvezo s krajem dogajanja: v poslušalnici so pazljivo sledili debati na zasedanju / vesoljska radijska poslušalnica za poslušanje signalov iz vesolja
SSKJ²
poslušálstvo -a [poslušau̯stvo] s (ȃ)
poslušalci: poslušalstvo je navdušeno ploskalo; kritično poslušalstvo; v gostilni je imel vedno dovolj poslušalstva
SSKJ²
poslúšanje tudi poslušánje -a s (ú; ȃ)
glagolnik od poslušati: gledanje in poslušanje / orkester je igral za ples, ne za poslušanje / poslušanje glasbe
SSKJ²
poslúšanost -i ž (ú)
število, ki pove, koliko ljudi v določenem času posluša kak radijski program, kako oddajo: poslušanost programov se ugotavlja z anketami; velika poslušanost; lestvica poslušanosti; elektronsko merjenje poslušanosti; gledanost, branost in poslušanost
SSKJ²
poslúšati -am, in poslúšati tudi poslušáti -am nedov. (ú; ú á ú)
1. zavestno, hote s sluhom zaznavati: sedel je mirno in poslušal; poslušati bitje srca; poslušati hrup; poslušal sem, kako je pokalo v daljavi; gledati in poslušati; molče, napeto, pazljivo poslušati; pog. poslušati samo z enim ušesom nepazljivo
// s poslušanjem dojemati, zaznavati vsebino česa: prebral bom članek, poslušajte; poslušati glasbo, radijsko oddajo, pogovor; poslušal je, kaj govorijo; z zanimanjem poslušati / poslušati govornika, pevca njegov govor, petje; ekspr.: saj me sploh ne poslušaš; samo napol me poslušaš nepazljivo; publ. poslušajte nas spet danes teden ob isti uri ta radijska oddaja bo spet na programu danes teden ob isti uri
2. pazljivo, napeto čakati na glasove, zvoke: poslušala je, a vse je bilo tiho; poslušal je, kdaj bo zaslišal zvonec / poslušal je proti postaji, če se že bliža vlak; knjiž. poslušati v temo
3. prisluškovati: poslali so ga tja, da bi poslušal; ali ste poslušali za vrati
4. upoštevati pri svojem ravnanju: poslušati nasvet / žena je ugovarjala, on pa je ni poslušal; ko bi bil mene poslušal, bi vsega tega ne bilo; ne poslušaj takih svetovalcev / ekspr. poslušati pamet, razum; knjiž. poslušati glas srca
// ubogati: reci ji ti, mene ne posluša; poslušati starše / poslušati povelje, ukaz; njegova dolžnost je bila poslušati, kar so mu ukazali
5. udeleževati se kot slušatelj predavanj na visoki šoli: poslušati svetovno književnost / poslušati predavanja iz slavistike / poslušal je še Ramovša njegova predavanja
6. ekspr. izraža negativen, odklonilen odnos osebka do govorjenega: tvojega zmerjanja ne bom več poslušal; nerad, težko poslušam tako govorjenje; zoprno mi je poslušati te neumnosti; zabavljanja nisem mogel več poslušati / nehajte, kdo vas bo poslušal
7. v medmetni rabi izraža
a) željo, prošnjo: poslušaj, mama, ali mi boš kupila čevlje; poslušajte, pridite jutri, pa se bova dogovorila
b) nejevoljo, nestrpnost: poslušaj, zdaj te imam pa dosti; poslušaj, ali me imaš za norca; tako res ne gre, poslušajte
c) ugovor: poslušajte, to je vendar zlagano; ampak poslušajte, jaz sam ne morem nič urediti
č) začudenje, presenečenje: poslušaj, ali je kaj takega mogoče
● rad bi ti nekaj povedal. Poslušam govori, povej; ekspr. pazi, tukaj stene poslušajo verjetno tukaj kdo prisluškuje; ekspr. vsak dan poslušam pritožbe proti vam se pritožujejo proti vam; knjiž., ekspr. poslušati naravo, nočno tihoto doživljati jo, vživljati se vanjo; pog. še dolgo je potem poslušal, da je tat so mu očitali, so ga zmerjali; pog. vedno poslušamo, kakšna je mladina se govori; ekspr. poslušati z očmi in ušesi zelo pazljivo; ekspr. poslušal ga je s srcem ne samo z ušesi vživel se je v njegovo govorjenje; ekspr. poslušati z odprtimi usti zelo pazljivo; zelo začudeno; ne morem mu pojasniti, ker ne zna poslušati z govorjenjem ne da sogovorniku možnosti, da bi govoril, povedal svoje mnenje; ekspr. on se rad posluša veliko govori in ima to, kar pove, za zelo pametno; lažje bi ga nosil kot poslušal zelo neprijeten, nadležen je; ekspr. tako lepo govori, da bi ga kar naprej poslušal zelo lepo govori
    poslušáje star.:
    sedela je pri oknu, poslušaje fantovsko petje; napeto poslušaje, je gledal v daljavo
    poslušajóč -a -e:
    otroci sedijo okoli nje, poslušajoč pravljico; predavati pazljivo poslušajočim udeležencem; sam.: poslušajoči so se ob teh besedah vznemirili
    poslúšan -a -o:
    publ. zelo poslušana radijska oddaja
SSKJ²
poslúšek -ška m (ȗ)
star. poslušanje: pripraviti se na potrpežljiv poslušek / zahajal je tja, a ne na posluške praznih marenj
● star. nositi komu posluške na ušesa pripovedovati, kar se izve s prisluškovanjem, poslušanjem
SSKJ²
poslúšen -šna -o prid., poslúšnejši (ú ū)
1. ki (rad) uboga; ubogljiv: poslušen otrok; bila je pridna in poslušna
2. navadno z dajalnikom pokoren: biti poslušen staršem / kdor ni bil poslušen, je bil odpuščen / star. knez je bil poslušen bizantinskemu cesarju podrejen
// star. zvest, vdan: vaša najposlušnejša služabnica / poslušen priklon vdan, ponižen
● ekspr. noge mu niso več poslušne ne more več hoditi; slabš. bili so poslušno orodje v njihovih rokah ravnali, delali so po njihovih zahtevah ne glede na pravilnost, poštenost
♦ lov. pes je poslušen pozoren na tistega, ki ga kliče, mu ukazuje
    poslúšno prisl.:
    poslušno oditi
SSKJ²
posluškováti -újem nedov. (á ȗ)
knjiž. prisluškovati: poglej, če kdo ne posluškuje / posluškoval je, kdaj bo zaslišal klice
SSKJ²
poslušljív -a -o prid. (ī í)
ki je prijeten za poslušanje: poslušljiv avtor; poslušljiva glasba; njegova zadnja opera je ena bolj poslušljivih
SSKJ²
poslúšnost -i ž (ú)
1. ubogljivost: starši so zahtevali poslušnost
2. pokornost, pokorščina: obljubiti, odreči poslušnost; prisiliti koga k poslušnosti; poslušnost zakonom, do zakonov
● ekspr. noge so mu odpovedale poslušnost ni mogel več hoditi
♦ lov. preizkusiti poslušnost psa
SSKJ²
poslúžen -žna -o prid. (ú ū)
star. ustrežljiv: poslužni prodajalci; bil je vljuden in poslužen
SSKJ²
posluževáti -újem nedov. (á ȗ)
zastar. oskrbovati, skrbeti za: osebje, ki poslužuje parne kotle
    posluževáti se publ.
    uporabljati: poslužuje se neprimernih izrazov; teh možnosti in ugodnosti se še premalo poslužujemo
    poslužujóč -a -e:
    vseh sredstev poslužujoče se nasilje
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
poslužíti in poslúžiti -im dov. (ī ú) zastar.
1. pomagati, ustreči: pripravljen jim je poslužiti; ta stvar mu bo dobro poslužila
2. postreči, pogostiti: poslužili so ga z narezkom in vinom; otrok si je kar sam poslužil
    poslužíti se in poslúžiti se publ.
    1. uporabiti: poslužiti se kladiva; poslužil se je zvijače
    2. sprejeti, vzeti kaj ponujenega: poslužil se je kave; poslužiti se pijače
SSKJ²
posmèh in posméh -éha m (ȅ ẹ́; ẹ̑)
izražanje negativnega, odklonilnega odnosa do koga, navadno z vsebinsko pozitivnimi besedami: namesto priznanja je doživel posmeh; v njegovih besedah je čutiti hladen posmeh / posmeh na njegovo junaštvo ga je prizadel
● knjiž. izročiti koga posmehu povzročiti, da se mu posmehujejo; ekspr. biti komu v posmeh zaradi kake lastnosti, storjenega dejanja biti vzrok za posmehovanje
// izraz obraza, ki kaže tak odnos: v njegovih očeh je bil posmeh; rahel, zaničljiv posmeh / odgovoriti, pripovedovati s posmehom
SSKJ²
posmehljáti se -ám se dov. (á ȃ)
krajši čas se smehljati: prijazno se mu je posmehljal; porogljivo se posmehljati
SSKJ²
posmehljív -a -o prid.(ī í)
ki izraža negativen, odklonilen odnos do koga, navadno z vsebinsko pozitivnimi besedami: posmehljiv izraz na obrazu; moti jo njegov posmehljivi nasmeh / posmehljive opazke
// ki prezira splošno veljavne vrednote: posmehljiv človek
    posmehljívo prisl.:
    posmehljivo gledati, reči, vprašati; posmehljivo izrečene besede
SSKJ²
posmehljívec -vca m (ȋ)
posmehljiv človek: ni se menil za besedičenje posmehljivcev
SSKJ²
posmehljívka -e ž (ȋ)
1. posmehljiva ženska: je znana posmehljivka
2. publ. umetniško delo, navadno krajše, ki na lahkoten način smeši določene osebe ali probleme: posneti posmehljivko; kupleti in posmehljivke
SSKJ²
posmehljívost -i ž (í)
lastnost, značilnost posmehljivega: njegova posmehljivost jih moti / posmehljivost njenih besed / ni se mogel vzdržati posmehljivosti
SSKJ²
posméhniti se -em se dov. (ẹ́ ẹ̑)
1. izraziti negativen, odklonilen odnos do koga, navadno z vsebinsko pozitivnimi besedami: pa ravno ti hočeš iti, ki tako lahko hodiš, se ji je posmehnil; surovo se je posmehnil njenim besedam
2. nekoliko se nasmehniti: prijazno se ji je posmehnil
SSKJ²
posmehovánje -a s (ȃ)
glagolnik od posmehovati se: njegovo posmehovanje ga boli; v delu je zelo izrazito posmehovanje človeškim slabostim
SSKJ²
posmehováti se -újem se nedov. (á ȗ)
izražati negativen, odklonilen odnos do koga, navadno z vsebinsko pozitivnimi besedami: vsi so se mu posmehovali; posmehoval se je vsaki njegovi besedi in dejanju
SSKJ²
posmejáti se -smêjem se tudi -ím se stil. -smêjam se dov., posmêj se in posmèj se posmêjte se stil. posmêjaj se posmejájte se; posmejál se stil. posmêjal se posmejála se (á é, í, é)
krajši čas se smejati: glasno se posmejati; nagajivo se mu je posmejala / ves njegov obraz se je posmejal
SSKJ²
posméšek -ška m (ẹ̑) nav. ekspr.
1. izraz obraza, ki kaže negativen, odklonilen odnos do koga: na njenem obrazu je opazil posmešek; vse to jim je pripovedoval s posmeškom okrog ust / čutili so njegov posmešek nad njihovimi prizadevanji posmeh, posmehovanje
2. nasmešek: prijazen posmešek
SSKJ²
posmešljív -a -o prid. (ī í)
star. posmehljiv: posmešljiv pogled; izrazi, ki jih uporablja, so pikri in posmešljivi / posmešljiv človek je
SSKJ²
posmíhanje -a s (ī)
glagolnik od posmihati se: njegovo posmihanje ga je razdražilo; škodoželjno posmihanje sosedov
SSKJ²
posmíhati se -am se nedov. (ī ȋ)
1. posmehovati se: ljudje so se mu posmihali / članek se posmiha taki modi
2. z manj poudarjenim izrazom obraza, navadno le z rahlo raztegnjenimi ustnicami, kazati zlasti veselje, radost; nasmihati se: prijazno se mu je posmihala / posmihati se s kotičkom oči
SSKJ²
posmihávati se -am se nedov. (ȃ)
posmihati se: fantje so se mu posmihavali
SSKJ²
posmodíti -ím dov., posmódil (ī í)
nekoliko osmoditi: plamen je posmodil stene; ob sveči si je posmodil lase / vročina je posmodila travo / slana je posmodila cvetje; zapozneli mraz je posmodil liste
● ekspr. tako mu bom posmodil pod nogami, da bo tekel od nas naredil mu bom nekaj neprijetnega
    posmodíti se ekspr.
    zlagati se: pošteno si se mu posmodil, pa ti je, bedak, verjel
    ●     ekspr. zelo se je posmodila o njem prevarala, zmotila
    posmojèn -êna -o:
    posmojeni lasje; posmojena trava; od slane posmojeno cvetje; sam.: dišalo je po posmojenem
SSKJ²
posmolíti -ím dov., posmólil (ī í)
nekoliko nasmoliti: posmoliti les
    posmolíti se ekspr.
    naskrivaj, neopazno oditi: na tihem se je posmolil iz hiše
SSKJ²
posmrčávati -am nedov. (ȃ)
v presledkih smrčati: v spanju je posmrčaval
SSKJ²
posmrčkováti -újem nedov. (á ȗ)
knjiž. premikajoč smrček vohati: vidra posmrčkuje na vse strani
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
posmŕkati -am dov. (r̄ ȓ)
krajši čas smrkati: posmrkala je in potem so se ji ulile solze / ekspr. ob njegovem govoru je tudi marsikak moški malo posmrkal pojokal
SSKJ²
posmrkávati -am nedov. (ȃ)
v presledkih smrkati: kar naprej posmrkava / ekspr. stisnil se je v kot in posmrkaval pojokaval
SSKJ²
posmŕkniti -em dov. (ŕ ȓ)
potegniti sluz, zrak v nos: fant je posmrknil in odšel za njimi / na roko si je dal ščepec tobaka in posmrknil / ekspr. žena je zajokala in tudi sam je malo posmrknil pojokal
SSKJ²
posmrkováti -újem nedov. (á ȗ)
v presledkih smrkati: prehlajen je, zato posmrkuje / ekspr. tiho posmrkuje in si briše solze pojokava
SSKJ²
posmŕten -tna -o prid. (ȓ)
nanašajoč se na čas po smrti: posmrtna slava / ekspr. pokojnikove posmrtne ostanke so prepeljali v rojstni kraj truplo; posmrtna izdaja pisateljevih del; njegova posmrtna maska je ohranjena mavčni odlitek pokojnikovega obraza / verovati v posmrtno življenje v različnih religijah v nadaljevanje obstajanja po smrti
SSKJ²
posmŕtnica -e ž (ȓ) knjiž.
1. nekrolog: napisati posmrtnico; posmrtnica prijatelju / zapel, zložil je posmrtnico pesem, ki slavi umrlega
2. knjiž. ženska, ki je rojena po očetovi smrti: bila je posmrtnica
SSKJ²
posmŕtnik -a m (ȓ)
knjiž. kdor je rojen po očetovi smrti: drugi sin je posmrtnik
SSKJ²
posmrtnína -e ž (ī)
denarni prispevek, ki se izplača ob smrti družinskim članom umrlega: dati, dobiti posmrtnino
♦ pravn. znesek, ki se izplača ob smrti zavarovanca ali upokojenca družinskim članom, ki jih je vzdrževal
SSKJ²
posmrtnínski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na posmrtnino: posmrtninski sklad
♦ pravn. posmrtninsko zavarovanje zavarovanje, pri katerem se določena vsota izplača samo v primeru, če zavarovanec umre med trajanjem pogodbene dobe
SSKJ²
posmŕtnost -i ž (ȓ)
v različnih religijah nadaljevanje obstajanja po smrti: verovati v posmrtnost
SSKJ²
pòsmúčarski -a -o prid. (ȍ-ȗ)
1. obl. ki je za po smučanju: posmučarska oblačila posmukati jagode, zrnje; posmukati liste z vej
// ekspr. s smukanjem narediti, da česa ni več na čem: dež in veter sta drevje že posmukala
2. ekspr. vzeti, ukrasti: iz dimnice je posmukal vse klobase in zbežal; vse posmuka, kar mu pride pod roko
3. ekspr. naskrivaj, neopazno oditi: otroci so drug za drugim posmukali iz hiše; pog. ni čakal do konca, kar posmukal jo je
    posmúkan -a -o:
    posmukano grmičje, listje
SSKJ²
posmúkati -am tudi -smúčem dov. (ú)
1. s smukanjem, trganjem odstraniti: posmukati jagode, zrnje; posmukati liste z vej
// ekspr. s smukanjem narediti, da česa ni več na čem: dež in veter sta drevje že posmukala
2. ekspr. vzeti, ukrasti: iz dimnice je posmukal vse klobase in zbežal; vse posmuka, kar mu pride pod roko
3. ekspr. naskrivaj, neopazno oditi: otroci so drug za drugim posmukali iz hiše; pog. ni čakal do konca, kar posmukal jo je
    posmúkan -a -o
    posmukano grmičje, listje
SSKJ²
posmúkniti -em dov. (ú ȗ) ekspr.
1. oplaziti, oprasniti: veja ga je posmuknila po licu
2. vzeti, ukrasti: iz žepa ji je posmuknil denarnico / pri kupčiji so ga grdo posmuknili ogoljufali, prevarali
● ekspr. iztegnila je roko in posmuknila prt z mize hitro potegnila; ekspr. rad se je malo posmuknil okoli brhke natakarice se ji je podobrikal
SSKJ²
posmúliti se -im se dov., tudi posmulíla se (ú ū)
ekspr. podobrikati se: možakar misli, da bo s tem vse poravnano, če se bo malo posmulil okrog hčere
SSKJ²
posnážiti -im dov. (á ȃ)
počistiti, očistiti: posnažiti hišo
SSKJ²
posnehálja -e ž (á)
nar. vzhodno ženska, ki sodeluje pri pripravljanju, razmeščanju bale in spremlja nevesto k poroki: nevesta si je že izbrala posvatbice in posnehaljo
SSKJ²
posnéma -e ž (ẹ̑)
zastar. posnemanje: posneme vredno dejanje / priporočati kaj v posnemo
SSKJ²
posnemáč -a m (á)
zastar. posnemovalec: posnemač velikega vzornika / pri pisanju ni bil izviren, bil je le posnemač
SSKJ²
posnemálec -lca [posnemau̯ca tudi posnemalca] m (ȃ)
posnemovalec: ni izumitelj, ampak le posnemalec; njegovo delo ni takoj našlo posnemalcev; Cankarjevi posnemalci
SSKJ²
posnemálen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na posnemanje: posnemalni dar; posnemalna zmožnost
♦ strojn. posnemalni obroč obroč na batu motorja z notranjim zgorevanjem, ki posnema olje s sten valja
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
posnemálka -e [posnemau̯ka tudi posnemalka] ž (ȃ)
1. posnemovalka: kmalu si je pridobila precej posnemalk in občudovalk
2. etn. večja lesena žlica za posnemanje smetane s kislega mleka: s posnemalko je posnela mleko
SSKJ²
posnemálnik -a [tudi posnemau̯nik] m (ȃ)
agr. priprava za odvzemanje maščobe iz mleka: dati mleko v posnemalnik
SSKJ²
posnémanje -a s (ẹ̑)
glagolnik od posnemati:
a) posnemanje smetane / posnemanje medu
b) posnemanje hoje, mimike; otrokovo posnemanje staršev; to je posnemanja vredno dejanje / posnemanje živalskih glasov
c) ta kraj je preveč hrupen za posnemanje zvoka
SSKJ²
posnémati -am nedov. (ẹ̑)
1. odstranjevati kaj s površine česa, zlasti tekočine: posnemati maščobo, pene z juhe; z žlico posnemati smetano / posnemati kislo mleko
// z drsajočim dotikom, gibom odstranjevati: kamenje ji je posnemalo kožo na podplatih
// odstranjevati sploh: posnemati plast barve s stene; z obličem posnemati robove
2. ravnati, govoriti tako, kot ravna, govori kdo drug: posnemati govorjenje, kretnje drugih; otrok rad posnema starejše; v oblačenju posnema odrasle; nekritično so ga posnemali / posnemati živalske glasove / posnemati dober zgled
// prevzemati način umetniškega ustvarjanja: v dramatiki posnema Cankarja; posnemati ljudske pesmi / ta umetnostna smer posnema staro grško umetnost
3. delati kaj čemu (dragocenejšemu) tako podobno, da vzbuja vtis pravega: slikar posnema marmor / to blago posnema irhovino
4. knjiž., v zvezi z iz spoznavati, ugotavljati: iz njenih besed je posnemal, da ga ne mara; iz tega bi lahko posnemali, da dobro živi / iz pogovora posnemamo naslednje odgovore povzemamo
5. prenašati:
a) s fotografskim aparatom na filmski trak ali fotografsko ploščo; fotografirati: posnemati motive iz narave / posnemati na filmski trak
b) s filmsko kamero na filmski trak; snemati: ta prizor so dolgo posnemali
6. rad. zapisovati zvok ali sliko na magnetni trak, ploščo: posnemati koncerte, opere
♦ agr. posnemati mleko po posebnem postopku odvzemati mu maščobo; obrt. posnemati kroj prenašati ga s krojne pole na prozoren papir ali neposredno na tkanino
    posnemáje :
    govoril je, posnemaje znanega igralca; sok prekuhavamo, posnemaje pene
    posnemajóč -a -e:
    posnemajoč njeno vedenje, je vse zabaval
SSKJ²
posnémek -mka m (ẹ̑)
star. posnetek: dober posnemek; posnemek dragega krzna / posnemek antičnih umetnin
SSKJ²
posnemljív -a -o prid. (ī í)
ki se da posneti, posnemati: težko posnemljiva spretnost
SSKJ²
posnemoválec -lca [posnemovau̯ca tudi posnemovalca] m (ȃ)
1. kdor ravna, govori tako, kot ravna, govori kdo drug: nekritičen posnemovalec; posnemovalec svojega vzornika; imel je veliko posnemovalcev / posnemovalec ptičjega petja
// kdor prevzema način umetniškega ustvarjanja: bil je le posnemovalec, ne pa izviren ustvarjalec; posnemovalec Jurčiča
2. kdor dela kaj čemu (dragocenejšemu) tako podobno, da vzbuja vtis pravega: posnemovalec znane slike
SSKJ²
posnemoválen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na posnemanje: imel je posnemovalni dar
♦ jezikosl. posnemovalni glagol, medmet
SSKJ²
posnemoválka -e [posnemovau̯ka tudi posnemovalka] ž (ȃ)
ženska, ki ravna, govori tako, kot ravna, govori kdo drug: ima veliko oboževalk in posnemovalk
// ženska, ki prevzema način umetniškega ustvarjanja: posnemovalka znane pevke
SSKJ²
posnétek -tka m (ẹ̑)
1. z rodilnikom kar je narejeno čemu (dragocenejšemu) tako podobno, da vzbuja vtis pravega: to je le posnetek marmorja; ima posnetek starega kovanca; dober posnetek krzna, usnja / ekspr. sin je veren posnetek svojega očeta
2. kar nastane pri prenosu s filmsko kamero, fotografskim aparatom na filmski trak ali fotografsko ploščo: narediti posnetek; format posnetka / posnetki iz zraka
// fotografija, slika: razstaviti najboljše posnetke; pokrajinski posnetki; skupinski posnetki; umetniški posnetki / barvni, črno-beli posnetek / fotografski posnetek rokopisa
// film. del prizora, posnet v času, ko se kamera sproži, do takrat, ko se ustavi: lepiti, montirati, rezati posnetke; dolžina posnetkov / dolgi, statični posnetki / notranji, zunanji posnetki narejeni v ateljeju, zunaj ateljeja / bližnji posnetek ki pokaže igralca od glave do pasu
3. rad. zvok ali slika, zapisana na magnetni trak, ploščo: gledati, poslušati, predvajati posnetek; posnetki opere, simfonije / slikovni, zvočni posnetek; tonski posnetek radijske igre / posnetek na magnetoskopskem traku / radijski, televizijski posnetek
♦ fot. bližinski posnetek od blizu; daljinski posnetek napravljen s teleobjektivom; neostri posnetek pri katerem posneti predmet, pojav ni jasno, razločno viden; ostri posnetek pri katerem je posneti predmet, pojav jasno, razločno viden; premaknjeni posnetek nastal zaradi premaknitve kamere med snemanjem; protisvetlobni posnetek pri katerem pada svetloba naravnost proti smeri snemanja; med. rentgenski posnetek; obrt. narediti posnetek pri krojenju odrezati odvečno blago na ramah, v pasu
SSKJ²
posnéti -snámem dov., posnêmi posnemíte; posnél; nam. posnét in posnèt (ẹ́ á)
1. odstraniti kaj s površine česa, zlasti tekočine: posneti maščobo, pene z juhe; posneti smetano z mleka / posneti mleko
// z drsajočim dotikom, gibom odstraniti: žleb je posnel seno z voza; posneti si kožo pri padcu
// odstraniti sploh: posneti plast ometa z zidu; posneti rob z obličem / z robcem ji je posnel pot s čela obrisal; ekspr.: reka je posnela del brega odnesla, odplavila; burja mu je posnela streho odnesla, odpihala / vrata se težko odpirajo, treba jih bo posneti pooblati
2. narediti, reči tako, kot naredi, reče kdo drug: tako čudno je govoril, da ga ni bilo mogoče posneti; posneti kaj po kom / posneti dober zgled
// prevzeti način umetniškega ustvarjanja: v svoji pesmi je posnel Ketteja; posneti našo ljudsko pesem; barvne tone je posnel po impresionistih
3. narediti kaj čemu (dragocenejšemu) tako podobno, da vzbuja vtis pravega: slikar je posnel marmor / posneti krzno, usnje / odlično je posnel očetov podpis ponaredil
4. knjiž., v zvezi z iz spoznati, ugotoviti: iz njenih besed je posnel, da ne živi slabo; iz njihovega pogovora je posnel, kaj ga čaka
5. prenesti:
a) s fotografskim aparatom na filmski trak ali fotografsko ploščo; fotografirati: posneti pokrajinski motiv / posneti na barvni filmski trak
b) s filmsko kamero na filmski trak: ta prizor so morali večkrat posneti; posneti film po noveli, romanu; zadnji del filma so posneli v naravi / posneti s kamero
6. rad. zapisati zvok ali sliko na magnetni trak, ploščo: posneti glasove, glasbo; posneti popevko, simfonijo / posneti nastop folklorne skupine / nogometno tekmo so posneli na magnetoskopski trak / ta pevka je posnela že precej plošč
● ekspr. hoteli so mu posneti ves dohodek vzeti, pobrati; ekspr. malo je manjkalo, da mu niso posneli glave da ga niso ubili, usmrtili; zastar. posnel si je lase s čela pogladil; ekspr. pri tem je hotel vso smetano sam posneti imeti vso korist, vse ugodnosti; zastar. z očmi je posnel okoli sebe pogledal
♦ agr. posneti mleko po posebnem postopku odvzeti mu maščobo; fot. posneti na diafilm; obrt. posneti kroj prenesti kroj s krojne pole na prozoren papir ali neposredno na tkanino
    posnét -a -o:
    privzeti in posneti običaji; posneti robovi na pohištvu; film je bil posnet pred dvema letoma; na magnetofonski trak posneta radijska igra; maslo iz posnete smetane; pesnitev je posneta po znani predlogi; mojstrsko posnet prizor / posneto mleko ki ima 0,5 odstotka mlečne maščobe
    ●     posneti lasje postriženi tako, da je na vratu tanjša plast las kot na temenu
SSKJ²
posnétje -a s (ẹ̑)
glagolnik od posneti: posnetje ostrih robov / posnetje pokrajine
SSKJ²
posnífati -am dov. (ȋ) pog.
zaužiti mamilo z vdihavanjem skozi nos: vsak dan je posnifal črtico kokaina; posnifati heroin
SSKJ²
posnôviti -im tudi posnovíti -ím dov., posnôvil (ō ȏ; ī í)
knjiž. uresničiti, konkretizirati: navdih posnoviti v besedi
    posnôvljen -a -o tudi posnovljèn -êna -o:
    posnovljene misli
SSKJ²
posočnína -e ž (ī)
obvezni posebni denarni prispevek za obnovo Posočja po potresu leta 1998: plačati posočnino; zakon o posočnini; položnica za posočnino
SSKJ²
pósoda1 -e ž (ọ̑)
glagolnik od posoditi ali posojati: posoda in vračanje / dati, vzeti na posodo naposodo
SSKJ²
posóda2 -e ž (ọ̑)
votel predmet za prenašanje, hranjenje česa: posoda pušča; izprazniti, napolniti posodo; natočiti vodo v dve posodi; aluminijasta, lončena, pločevinasta, steklena posoda; valjasta posoda; dobro zaprta posoda; posoda iz lesa; kupiti veliko posodo za kuhanje kave; dno posode je preluknjano / nočna posoda za opravljanje male, velike potrebe v bivalnem prostoru / najprej so mu postregli s posodo juhe; pren., ekspr. jezik je le posoda pesnikovih čustev, misli
// ed. več takih predmetov, taki predmeti: pri njih imajo dovolj posode; vso posodo moramo še kupiti
// ed. več takih predmetov, taki predmeti za pripravljanje, serviranje hrane: po kosilu je pomila in pobrisala posodo; pospraviti posodo z mize; omara za posodo; stroj za pomivanje posode / jenska posoda iz jenskega stekla / kuhinjska, namizna posoda
♦ agr. ležalna posoda veliki sodi, cisterne za shranjevanje vina v kleteh; vinska posoda sodi, cisterne, steklenice; fiz. vezna posoda skupina posod, ki so med seboj pretočno povezane; teh. ekspanzijska posoda v katero se prelivajo presežki tekočine pri raztezanju; nepregorna posoda iz stekla ali gline, odporna proti visoki temperaturi; trg. bela iz porcelana, črna posoda iz železne pločevine
SSKJ²
posodábljanje -a s (á)
glagolnik od posodabljati: posodabljanje študija na visokih šolah
SSKJ²
posodábljati -am nedov. (á)
prilagajati zahtevam sodobnega časa: posodabljati izobraževanje in vzgojo; posodabljati miselnost; treba se je posodabljati / knjiž. posodabljati naprave modernizirati
// delati aktualno, sodobno: posodabljati pouk; posodabljati revijo
SSKJ²
posódar -ja m (ọ̑)
izdelovalec posod: spretne roke posodarja
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
posódica -e ž (ọ̑)
manjšalnica od posóda: napolniti posodice z jagodami; kovinska posodica; posodica za shranjevanje nakita
SSKJ²
posodíti in posóditi -im dov. (ī ọ́)
dati komu v začasno uporabo, z obveznostjo, da se to vrne: rad mi je posodil, ker sem mu zmeraj hitro vrnil; posoditi dežnik; za en dan mi posodi knjigo / društvo je posodilo dvorano za razstavo / posoditi na, za visoke obresti
● publ. igralcu je v filmu posodil glas znan pevec pel namesto njega; nar. vzhodno posoditi komu pot spremiti ga; iti za njegovim pogrebom
    posójen -a -o:
    vrniti posojeno radirko
SSKJ²
posódje -a s (ọ̑)
več posod, posode: prostor je bil okrašen s starim posodjem; kristalno, porcelanasto posodje / namizno posodje
SSKJ²
posodník -a m (í)
pravn. kdor kaj posodi:
SSKJ²
posodobítev -tve ž (ȋ)
1. glagolnik od posodobiti: nujna, temeljita posodobitev cest, železniške infrastrukture; tehnološka posodobitev proizvodnje; naložbe v posodobitev; načrt, sredstva za posodobitev; posodobitev in avtomatizacija
2. nav. mn. popravek za izboljšanje učinkovitosti, stabilnosti, varnosti programske opreme: samodejne posodobitve / čarovnik za posodobitev (gonilnika)
SSKJ²
posodôbiti -im dov. (ō ȏ)
prilagoditi zahtevam sodobnega časa: posodobiti izobraževanje in vzgojo; posodobiti knjižničarstvo; posodobiti miselnost; tudi mi smo se posodobili / v novi izdaji so jezik posodobili / knjiž. posodobiti kmetijo modernizirati
// narediti aktualno, sodobno: posodobiti dramo, revijo; posodobiti pouk
    posodôbljen -a -o:
    posodobljen mit o Orfeju in Evridiki; posodobljen pouk; cesta bo kmalu posodobljena
SSKJ²
posodôbljanje -a s (ó)
glagolnik od posodobljati: posodobljanje pouka
SSKJ²
posodôbljati -am nedov. (ó)
prilagajati zahtevam sodobnega časa: posodobljati študij na fakulteti; vse se posodoblja / knjiž. posodobljati naprave modernizirati
// delati aktualno, sodobno: posodobljati klasično dramatiko
SSKJ²
posodôbljenje -a s (ȏ)
glagolnik od posodobiti: posodobljenje izobraževanja in vzgoje / posodobljenje klasične drame
SSKJ²
posódovka -e ž (ọ̑)
nav. mn., vrtn. okrasna rastlina, ki se goji v posodah: presajati posodovke
SSKJ²
posójanje -a s (ọ́)
glagolnik od posojati: posojanje denarja
SSKJ²
posójati -am nedov. (ọ́)
dajati komu v začasno uporabo, z obveznostjo, da se to vrne: posojal mu je knjige, kolo / posojati na visoke obresti
● ekspr. na lepe oči posoja denar brez zagotovila, da mu bo kdaj vrnjen
SSKJ²
posojeválec -lca [posojevau̯ca tudi posojevalca] m (ȃ)
kdor posodi, posoja: posojevalec je zahteval, naj mu kmalu vrne; posojevalec denarja / posojevalec avtomobilov, knjig izposojevalec
SSKJ²
posojeváti -újem nedov. (á ȗ)
star. posojati: posojeval je samo zanesljivim ljudem
    posojeváti si 
    izposojati si: veliko si je posojeval pri sosedih
SSKJ²
posojílen -lna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na posojilo: hranilni in posojilni posli banke / ugodni posojilni pogoji / posojilna politika
SSKJ²
posojílnica -e ž (ȋ)
nekdaj ustanova, ki sprejema denarne vloge in daje posojila: ustanoviti posojilnico; v posojilnici je dobil posojilo
SSKJ²
posojílničen -čna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na posojilnico: posojilnični uslužbenci / posojilnični prostori
SSKJ²
posojílniški -a -o (ȋ)
pridevnik od posojilnica: posojilniška stavba
SSKJ²
posojílništvo -a s (ȋ)
gospodarska dejavnost, ki se ukvarja s sprejemanjem denarnih vlog in dajanjem posojil: dobro razvito posojilništvo
SSKJ²
posojílo -a s (í)
materialna sredstva, ki jih da upnik dolžniku z obveznostjo kasnejše vrnitve: dobil je pet milijonov posojila; jemati posojilo; prositi za posojilo; plačati zadnji obrok posojila; višina, vračanje posojila; jamstvo za posojilo / dati, najeti, odobriti komu posojilo / izkoriščati posojilo jemati posamezne zneske do višine odobrenega zneska / odplačal je že vse posojilo ves dolg / bančno posojilo ki ga da banka; denarno posojilo v obliki denarja
// razmerje med upnikom in dolžnikom, ki nastane z dajanjem takih materialnih sredstev: pravna oblika posojila / referent za posojila / dolgoročno nad deset let, kratkoročno do dveh let, srednjeročno posojilo od dveh do deset let
// v prislovni rabi, v zvezi na posojilo izraža trgovanje, ki temelji na takem razmerju: pohištvo se dobi tudi na posojilo; kupovati, prodajati na posojilo
● publ. vpisati posojilo obljubiti dajati določen čas posojilo za skupne potrebe; star. denar ima na posojilu denar ima posojen
♦ ekon. amortizacijsko posojilo dolgoročno posojilo, dano s pogojem postopnega odplačevanja; obvezno posojilo; fin. investicijsko posojilo za investicije; javno posojilo; obveznice ljudskega posojila za ceste; loterijsko posojilo ki ga razpiše kaka skupnost in pri katerem so nekatere številke obveznic izžrebane; mednarodno posojilo; namensko posojilo ki je za točno določen namen; obrestno posojilo pri katerem mora dolžnik plačati tudi obresti; obročno posojilo dano s pogojem obročnega odplačevanja; potrošniško posojilo; premostitveno posojilo; študentsko posojilo; vojno posojilo za financiranje vojne; zasebno posojilo; zgod. narodno posojilo ki so ga Slovenci dajali Osvobodilni fronti (slovenskega naroda) med narodnoosvobodilnim bojem
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
posojilodajálec -lca [posojilodajau̯ca in posojilodajalca] m (ȃ)
fin. kdor da, daje posojilo: podpis posojilodajalca
SSKJ²
posojilodajálka -e [posojilodajau̯ka in posojilodajalka] ž (ȃ)
fin. ženska ali država, ustanova, ki da, daje posojilo: posojilodajalki ni povedala, da je brezposelna / banka, država posojilodajalka
SSKJ²
posojilojemálec -lca [posojilojemau̯ca in posojilojemalca] m (ȃ)
fin. kdor jemlje, dobi posojilo: posojilojemalec in njegov porok
SSKJ²
posojilojemálka -e [posojilojemau̯ka in posojilojemalka] ž (ȃ)
fin. ženska ali država, ustanova, ki jemlje, dobi posojilo: posojilojemalka mu ni vrnila celotnega zneska / država posojilojemalka
SSKJ²
posojnína -e ž (ī)
knjiž. izposojnina: plačati posojnino za knjige
SSKJ²
posolíti -ím dov., posólil (ī í)
potresti s soljo: posoliti meso; kumarice zrežemo, posolimo in popopramo / posoliti cesto
// dodati jedi sol: posoliti in popoprati juho, omako
    posoljèn -êna -o:
    posoljeno pecivo / posoljene preste slane preste
SSKJ²
posónčnica -e ž (ọ̑)
bot. okrasna grmičasta rastlina z modrimi, belimi ali vijoličastimi cveti, Heliotropium: gredica posončnic / ameriška, evropska posončnica
SSKJ²
pospánčkati -am dov. (ȃ)
otr. pospati: otroci so že pospančkali / ekspr. ded je popoldne rad malo pospančkal
SSKJ²
pospáti -spím dov., pospì pospíte; pospál (á í)
1. drug za drugim zaspati: otroci so hitro pospali; ekspr. v hiši je že vse pospalo
2. krajši čas spati: po kosilu je na kavču malo pospal
3. spati dalj časa kot navadno: ob nedeljah radi pospimo
    pospán -a -o nar.
    zaspan: mati je bila utrujena in pospana
SSKJ²
pospéšek -ška m (ẹ̑)
povečanje hitrosti na časovno enoto: izračunati, meriti pospešek; pospešek avtomobila, letala / učinki pospeškov na človeško telo / teči s pospeškom; pren., ekspr. njegova usposobljenost raste z velikim pospeškom
● pog. avto ima dobre pospeške je zmožen hitrega povečanja hitrosti
♦ fiz. pospešek količina, ki meri povečanje hitrosti na časovno enoto; enakomerni pospešek ki se s časom ne spreminja; negativni pospešek pri katerem hitrost telesa pojema; pospešek pri prostem padu
SSKJ²
pospéšen -šna -o prid. (ẹ̄) star.
1. učinkovit, uspešen: napisal je pospešno reportažo
2. hiter, uren2: odšla je s pospešnimi koraki
SSKJ²
pospéšenost -i ž (ẹ̑)
lastnost, značilnost pospešenega: zaradi pospešenosti gradnje so bila stanovanja pravočasno vseljiva; pospešenost priprav na kongres; pospešenost rasti, razvoja
SSKJ²
pospeševálec -lca [pospeševau̯ca tudi pospeševalca] m (ȃ)
kdor (kaj) pospešuje: pospeševalec mladinskega gibanja / bil je velik pospeševalec znanosti; pren., ekspr. alkohol je eden izmed pospeševalcev tuberkuloze
♦ agr. (kmetijski) pospeševalec kmetijski strokovnjak, ki svetuje kmetovalcem, kako izboljšati in posodobiti delo
SSKJ²
pospeševálen -lna -o prid. (ȃ)
s katerim se kaj pospešuje: zavod opravlja raziskovalno in pospeševalno delo za razvoj gradbeništva / pospeševalni motivi, vplivi; pospeševalne okoliščine
♦ agr. pospeševalna služba dejavnost, ki se ukvarja s strokovnim svetovanjem kmetovalcem, kako izboljšati in posodobiti delo
    pospeševálno prisl.:
    ti faktorji delujejo hkrati zaviralno in pospeševalno; pospeševalno vplivati na razvoj
SSKJ²
pospeševálka -e [pospeševau̯ka tudi pospeševalka] ž (ȃ)
ženska, ki (kaj) pospešuje: kmetijska pospeševalka; pospeševalka prodaje
SSKJ²
pospeševálnik -a m (ȃ)
1. avt. vzvod za uravnavanje plinske zmesi za motor: pritisniti na pospeševalnik
2. fiz. naprava za povečevanje hitrosti elektronov, protonov: graditi, priključiti pospeševalnik / linearni pospeševalnik naprava za pospeševanje gibanja elektronov v ravni črti
SSKJ²
pospeševánje -a s (ȃ)
glagolnik od pospeševati: pospeševanje korakov / pospeševanje kmetijstva, živinoreje / sklad za pospeševanje kulturnih dejavnosti / kupil si je avtomobil z boljšim pospeševanjem
SSKJ²
pospeševátelj -a m (ȃ)
pospeševalec: bil je velik pospeševatelj slovenskega planinstva; on je eden glavnih pospeševateljev ljudske umetnosti
SSKJ²
pospeševáti -újem nedov. (á ȗ)
1. delati, da poteka premikanje z večjo hitrostjo: pospeševati hojo, vožnjo / pospeševal je korake, da je že skoraj tekel / hitra hoja pospešuje krvni obtok
2. delati, povzročati, da se kaj hitreje ali bolje razvija: veter pospešuje izsuševanje tal; pospeševati rast; pospeševati razvoj kulture / pospeševati jezik, književnost; pospeševati kmetijstvo, živinorejo; publ. pospeševati stike krepiti, utrjevati
// knjiž. večati1, stopnjevati: pospeševati blaginjo; pospeševati hitrost; pospeševati hrup, nemir; jesensko vreme mu je slabo voljo še pospeševalo
3. avt. spravljati motor v hitrejši tek: vedno je pospeševal zelo počasi / motor slabo pospešuje
♦ fiz. pospeševati ione, elektrone dosegati z električnim poljem, da se gibljejo z veliko hitrostjo
    pospešujóč -a -e:
    k hitremu razpletu dogodkov so pripomogle pospešujoče okoliščine; prisl.: nekatere snovi delujejo na prebavo pospešujoče
    ♦     glasb. pospešujoče označba za spremembo hitrosti izvajanja accelerando
    pospeševán -a -o:
    pospeševan razvoj; pospeševana hitrost
SSKJ²
pospešítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od pospešiti: s tem so dosegli pospešitev prevoza na vseh progah; pospešitev korakov / zahtevali so pospešitev stanovanjske gradnje / pospešitev kulturnega delovanja
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
pospéšiti -im dov. (ẹ̄ ẹ̑)
1. narediti, da poteka premikanje z večjo hitrostjo: pospešiti hojo, vožnjo / pospešiti korake
2. narediti, povzročiti, da se kaj hitreje ali bolje razvija: pospešiti delo, razvoj; pospešiti pogajanja; ti čaji pospešijo prebavo; pospešiti rast / žalostna novica je pospešila njeno smrt; bolniku se je utripanje srca nenadoma pospešilo / knjiž. letalo je pospešilo hitrost povečalo
3. avt. spraviti motor v hitrejši tek: pospešil je in prehitel pred njim vozeči avto / to vozilo pospeši od nič do trideset kilometrov na uro v dvanajstih sekundah
♦ fiz. pospešiti ione, elektrone doseči z električnim poljem, da se gibljejo z veliko hitrostjo
    pospéšen -a -o:
    odšli so s pospešenimi koraki; vlak je odpeljal s pospešeno hitrostjo; pospešena pogajanja; pospešeno preseljevanje ljudi iz vasi v mesta
    ♦     fiz. pospešeno gibanje gibanje z naraščajočo hitrostjo; enakomerno pospešeno gibanje gibanje z nespremenjenim pospeškom; voj. pospešeni napad napad, izpeljan brez običajnih prejšnjih priprav
SSKJ²
pospéšnik -a m (ẹ̑)
1. knjiž. pospeševalec: bil je pospešnik prepirov
2. avt. pospeševalnik: večkrat je pritisnil na pospešnik, tako da je motor nazadnje le vžgal
SSKJ²
posplôšenje -a s (ȏ)
glagolnik od posplošiti: posplošenje izkušenj, podatkov
SSKJ²
posplôšenost -i ž (ȏ)
lastnost, značilnost posplošenega: posplošenost izjav, sodb
SSKJ²
posploševálen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na posploševanje: posploševalne težnje; posploševalna stališča
SSKJ²
posploševánje -a s (ȃ)
glagolnik od posploševati: to je samovoljno in površno posploševanje; posploševanje dejstev, izkušenj
SSKJ²
posploševáti -újem nedov. (á ȗ)
dognanje, ugotovitev, ki se nanaša na en primer, širiti na vse podobne primere: takih primerov ne bi smeli posploševati; pisatelj rad posplošuje
// prikazovati, oblikovati kaj tako, da se ne čuti neposredna prisotnost zavesti, mišljenja osebka: posploševati svoj odnos do življenja
    posplošujóč -a -e:
    njegovi zaključki so preveč posplošujoči; posplošujoče ideje
SSKJ²
posplošítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od posplošiti: poenostavitev in posplošitev izjav, primerov, sodb / posplošitev avtobiografske snovi
SSKJ²
posplôšiti -im dov. (ō ō)
dognanje, ugotovitev, ki se nanaša na en primer, razširiti na vse podobne primere: posplošiti dejstva, izkušnje, spoznanja; vsako stvar nekritično posploši
// prikazati, oblikovati kaj tako, da se ne čuti neposredna prisotnost zavesti, mišljenja osebka: posplošiti avtobiografsko snov; pisatelj je v romanu posplošil svoj odnos do glavnega junaka
    posplôšiti se 
    postati splošen, razširiti se: to ime se je sčasoma posplošilo
    posplôšen -a -o:
    posplošeni primeri; stvari so bile preveč posplošene
SSKJ²
pospravílo -a s (í)
knjiž. glagolnik od pospraviti: vedno ji zmanjka časa za pospravilo sobe / pospravilo sena
SSKJ²
pospráviti -im dov. (á ȃ)
1. dati kaj na določeno, pravo mesto: pospraviti igrače, knjige / pospraviti krožnike na polico; perilo je pospravila v omaro; vedno mora sama pospraviti za otroki; nikoli ne pospravi za seboj
// narediti, da je kaj urejeno, počiščeno: pospraviti mizo, sobo; pospravil je po dvorišču
// dati kaj stran, proč, da ni napoti: iz sobe so pospravili vse odvečne stole; pospravi knjige z mize, bomo kosili
2. spraviti pridelek s polja: letos so zelo zgodaj pospravili krompir; seno so pospravili še v suhem vremenu; vse so že pospravili z njiv
3. ekspr. pojesti: pospravil je že dva zrezka, pa je bil še lačen; z velikim tekom je pospravil skledo žgancev; hlastno sta pospravila sadje
4. pog., ekspr. ubiti, usmrtiti: hvalil se je, koliko jih je med vojno pospravil
● naše moštvo je pospravilo ves izkupiček je zmagalo; pog. na mesec pospravi dva milijona porabi, zapravi; ekspr. tat je pospravil vso zlatnino vzel, ukradel; ekspr. pospravi šila in kopita in pojdi vzemi vse svoje stvari in odidi; ekspr. če nočeš ubogati, kar pospravi svoje kovčke pojdi, odidi
    posprávljen -a -o:
    lepo pospravljena soba; žito je že pospravljeno
SSKJ²
pospravljalec gl. pospravljavec
SSKJ²
pospravljálen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na pospravljanje: pospravljalna dela / pospravljalna vnema
♦ gozd. pospravljalna sečnja sečnja drevja, ki je ostalo po sečnjah prejšnjih let
SSKJ²
pospravljalka gl. pospravljavka
SSKJ²
posprávljanje -a s (á)
glagolnik od pospravljati: pospravljanje posode mu je šlo slabo od rok / rad pomaga pri pospravljanju stanovanja; sobotno pospravljanje / pospravljanje koruze / vedno je bil zadnji pri pospravljanju kosila
SSKJ²
posprávljati -am nedov. (á)
1. dajati kaj na določeno, pravo mesto: otroci so pospravljali igrače / pospravljati perilo v omaro / kar naprej pospravlja za njim
// delati, da je kaj urejeno, počiščeno: pospravljati mizo, sobo; pospravlja po hišah in s tem precej zasluži
// dajati kaj stran, proč, da ni napoti: iz dvorane, kjer naj bi bil ples, so pospravljali stole na hodnik
2. spravljati pridelek s polja: v tem času pospravljajo kmetje zadnje poljske pridelke; celo popoldne so pospravljali seno
3. ekspr. jesti: ko so prišli, je ravno pospravljala kosilo; ravnodušno so pospravljali svojo enolončnico
● ekspr. delavci so dobivali slabe plače, lastnik tovarne pa je pospravljal velike dobičke dobival, si lastil
SSKJ²
pospravljávec -vca in pospravljálec -lca [posprau̯ljau̯ca] m (ȃ)
kdor pospravlja: določili so pospravljavce postelj in prinašalce hrane
SSKJ²
pospravljávka in pospravljálka -e [posprau̯ljau̯ka] ž (ȃ)
ženska, ki pospravlja: šla je v službo, ker ni hotela biti samo pospravljavka in kuharica
SSKJ²
posprehodíti se -hódim se dov., posprehójen (ī ọ́)
krajši čas se sprehajati: zvečer se je posprehodil po vrtu
● ekspr. z očmi se je posprehodil po njenem obrazu ogledal si ga je
SSKJ²
posprêjati -am dov. (ȇ)
1. s pršenjem nanesti, zlasti kaj v obliki spreja, na kaj: obeske je posprejal s prozornim lakom, da so postali bleščeči
// razpršiti sprej po prostoru: prostor je posprejal z dišečim razpršilcem
2. popršiti koga s sprejem: s solzilcem ga je posprejal po obrazu
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
pospremíti in posprémiti -im, tudi posprémiti -im dov. (ī ẹ́; ẹ̄)
krajši čas spremljati: vsak večer jo je malo pospremil
// spremiti: pospremil je goste do vrat, iz hiše; molče so jih pospremili na postajo
● ekspr. pospremila ga je z občudujočim pogledom občudujoče je pogledala za njim; vznes. včeraj smo ga pospremili na njegovi zadnji poti šli smo za njegovim pogrebom
SSKJ²
posprémljati -am nedov. (ẹ́)
krajši čas spremljati: vsak večer jo malo pospremlja
// knjiž. spremljati: pospremljali so ga na postajo
● knjiž. vsako nerodnost je pospremljal z opravičevanjem za vsako nerodnost se je opravičeval; ekspr. z očmi je pospremljala vlak gledala je za njim
SSKJ²
posranè -éta m (ȅ ẹ́)
vulg. bojazljiv, strahopeten človek: bili so sami posraneti, pa so pobegnili
SSKJ²
posránec -nca m (á)
vulg. kdor je umazan z blatom, iztrebki: umila je malega posranca in ga dala spat
// bojazljiv, strahopeten človek: kdo bi se bal takega posranca / kot psovka ali se bojiš, posranec
SSKJ²
posráti -sérjem dov., posêrji poserjíte (á ẹ́) vulg.
1. z iztrebljanjem umazati: posrati stranišče; ves se je posral
2. v zvezi z ga, jo narediti neumnost, lahkomiselnost: že spet si ga posral; to jo je posral
    posráti se 
    iztrebiti se: pazi, da se ne boš posral; posrati se v hlače
    ●     vulg. poserjem se nate ne cenim te; vulg. poserjem se na predpise ne upoštevam jih; vulg. posrati se pred kom zbati se, izgubiti pogum in zato popustiti, odnehati; vulg. že vem, kje sem ga v nalogi posral kje sem naredil napako, se zmotil
    posrán -a -o
    1. deležnik od posrati: od muh posrane žarnice
    2. bojazljiv, strahopeten: ni maral imeti opravka s takim posranim človekom / zakričal je nanj, pa je bil ves posran zelo prestrašen
    ♦     vulg. vse zaradi te posrane kupčije nepomembne, ničvredne
SSKJ²
posŕbiti -im dov. (r̄ ȓ)
narediti kaj srbsko: posrbiti priseljence; hitro so se posrbili / posrbiti ime
SSKJ²
posŕčkati -am dov. (ȓ)
ekspr. poljubkovati: vzela jo je na kolena in jo malo posrčkala; otrok se še vedno rad posrčka pri materi
SSKJ²
posŕčnica -e ž (ȓ)
anat. mrena na površini ali v notranjosti srca: vnetje posrčnice / notranja, zunanja posrčnica
SSKJ²
posrébati -am tudi -ljem dov. (ẹ̄)
1. srebajoč popiti: posrebati juho, kavo / posrebati skodelico kislega mleka; pren., ekspr. posrebati vse užitke življenja
// ekspr. popiti: pridi, bova skupaj posrebala steklenico vina
2. knjiž., ekspr. posušiti, izsušiti: veter je posrebal luže
SSKJ²
posrebrítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od posrebriti: posrebritev verižice
SSKJ²
posrebríti -ím dov., posrébril (ī í)
prekriti s tanko plastjo srebra: posrebriti kovinsko ploščo, verižico
// ekspr. narediti kaj po barvi podobno srebru: čez noč je slana posrebrila dolino; lunini žarki posrebrijo reko; lasje so se mu že posrebrili so mu posiveli
    posrebrèn -êna -o:
    posrebren svečnik; notranje stene posode so posrebrene; od mesečine posrebreni vrhovi
SSKJ²
posréči in po sréči prisl., piše se narazen (ẹ́)
1. navadno v zvezi z iti, izteči se izraža zaželen, zadovoljiv izid, rezultat kakega dejanja, poteka: če bo šlo po sreči, bomo kmalu doma / po vrnitvi iz tujine mu ni šlo več vse po sreči ni bil več uspešen v svojem prizadevanju, ravnanju / upam, da se bo to, kar nameravaš, izteklo po sreči posrečilo
2. zastar. k sreči, na srečo: hiša po sreči ni bila daleč; po sreči ga ni udaril z ostrim robom / po sreči je naletel na znanca, ki ga ni videl že več let po naključju, slučajno; prim. sreča
SSKJ²
posréčiti se -im se dov. (ẹ́ ẹ̑)
navadno z dajalnikom pri nastanku, uresničitvi doseči (zaželeno) kakovost, ustrezno lastnost: načrt, poskus se je posrečil; šolska naloga se mu ni posrečila; pecivo se ji je zelo posrečilo / temu človeku se vse posreči, česar se loti / primerjava se ni čisto posrečila
// s smiselnim osebkom v dajalniku izraža uresničitev dejanja, kot ga nakazuje sobesedilo: posrečilo se ji je dobiti knjigo; posrečilo se jima je, da sta prišla na vrh
    posréčen -a -o
    1. deležnik od posrečiti se: posrečen načrt; posrečena oprema knjige; posrečena primerjava; posrečena tura
    2. ekspr., s širokim pomenskim obsegom dober, primeren: ima zelo posrečeno obleko / posrečen izraz; ta rešitev ni ravno posrečena
    // duhovit, domiseln: zelo posrečen človek je / posrečena misel, šala; prisl.: posrečeno izbrani primeri; dogajanje je posrečeno prikazano
SSKJ²
posréd predl. (ẹ̑)
pog., z rodilnikom po sredi: cesto so speljali posred travnika / hodil je posred stojnic med stojnicami
SSKJ²
posréden -dna -o prid. (ẹ̑)
ki poteka, se opravlja s posredovanjem, s čim vmesnim: posreden odgovor, odnos, stik, učinek, vpliv; posredno odločanje, spoznanje / obveščen je bil po posredni poti / posredna razsvetljava razsvetljava, pri kateri žarki svetila ne padajo naravnost na osvetljeno ploskev / posredna pesniška izpoved izpoved, podana v metafori
● knjiž. ta človek ni priljubljen, ker je preveč posreden ne govori brez prikrivanja, odkrito
♦ biol. posredna delitev delitev celice na dva enaka dela ob razpadu jedra na kromosome; mitoza; ekon. posredna menjava prodaja blaga in z dobljenim denarjem nakup drugega blaga; filoz. posredni dokaz dokaz, ki izhaja iz zanikanja trditve in jo s tem potrjuje; jezikosl. posredni predmet predmet v rodilniku, dajalniku, mestniku ali orodniku; posredna razlaga razlaga, ki se sklicuje, opira na razlage izhodiščne besede; mat. posredni dokaz dokaz, pri katerem se dokaže, da privede neveljavnost izreka do protislovja; ped. posredna metoda učenje tujega jezika z uporabo maternega jezika; polit. posredna demokracija demokracija, v kateri nastopajo med voljenimi predstavniki in volivci politične stranke kot vmesni člen; pravn. posredni davek davek, ki ga plača potrošnik ob nakupu blaga; posredne volitve volitve po posredniku; ptt posredna zveza zveza s posredovanjem vmesnih pošt ali telefonskih in telegrafskih central
    posrédno prisl.:
    posredno dokazovati, izvedeti kaj; posredno priti do česa; posredno vplivati na kaj
SSKJ²
posrédi in po srédi prisl. (ẹ́)
publ. izraža okoliščine, navadno prikrite, ki odločilno vplivajo na potek dejanja: blago se zato draži, ker so posredi prekupčevalci; če je stroj odpovedal, je najbrž posredi tovarniška napaka gre za tovarniško napako / kaj je posredi, da ni prišel kaj se je zgodilo / z oslabljenim pomenom če ne bi bilo posredi takih predpisov, bi bila stvar že urejena; prim. sreda
SSKJ²
posrédnica -e ž (ẹ̑)
ženska, ki posreduje: naprosil jo je za posrednico; nerada je sprejela vlogo posrednice v njunem sporu / pri sklepanju poslov je bila za posrednico / publ. posrednica izkušenj, stikov
SSKJ²
posrédnik -a m (ẹ̑)
1. kdor posreduje: ponudil se je za posrednika v njunem sporu; mednarodni mirovni posrednik / pri kupčiji je bil za posrednika / publ. posredniki izkušenj, stikov, znanja / ženitni posrednik
2. zastopnik podjetja pri sklepanju poslov, ki obiskuje stranke na domu: zavarovalni ali zavarovalniški posrednik / prodajni posrednik kdor ponuja tržno blago v imenu drugega, navadno večjega trgovca; tržni posrednik
// samostojni posredovalec poslov: nepremičninski posrednik
♦ ekon. borzni posrednik kdor opravlja borzne posle po nalogu komitenta; trgovski posrednik kdor opravlja trgovske ali bančne posle po nalogu komitenta
SSKJ²
posrédniški -a -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na posrednike ali posredovanje: posredniški posli; posredniška dejavnost; posredniška služba, vloga / posredniški stroški
♦ ekon. posredniška trgovina trgovina, ki posluje v svojem imenu za tuj račun ali v tujem imenu za tuj račun; fin. posredniška banka banka, ki opravlja bančne posle po nalogu druge banke
SSKJ²
posrédništvo -a s (ẹ̑)
dejavnost, ki se ukvarja s posredovanjem: preživljati se s posredništvom / potovalno, trgovsko posredništvo / posredništvo kulturnih dobrin posredovanje
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
posrédnost -i ž (ẹ̑)
lastnost, značilnost posrednega: posrednost odnosov, stikov / knjiž. kritika očita njegovi pripovedi preveliko posrednost
♦ filoz. posrednost dokazov
SSKJ²
posredoválec -lca [posredovau̯ca tudi posredovalca] m (ȃ)
kdor posreduje: bil je posredovalec med delavci in delodajalci / posredovalec pri sklepanju kupčij, pogodb / ženitni posredovalec / publ. posredovalec skladbe izvajalec / publ. za to so odgovorne banke kot glavni posredovalci kreditov dajalci
// kar kaj omogoča: ta snov je posredovalec kemičnega procesa
SSKJ²
posredoválen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na posredovanje: posredovalni poskusi so se izjalovili; posredovalni postopki; posredovalna funkcija, vloga / posredovalni urad; posredovalna agencija / posredovalna provizija / sprejeli so njihov posredovalni predlog kompromisni predlog
♦ lit. posredovalna metoda opisovanje stvari, pojavov z navajanjem že prej objavljenih opisov; psih. posredovalni procesi procesi v človekovi duševnosti, ki nastajajo med dražljajem in reakcijo nanj; ptt posredovalna miza naprava za vzpostavljanje zvez med priključki v telefonski ali telegrafski centrali
SSKJ²
posredoválka -e [posredovau̯ka tudi posredovalka] ž (ȃ)
ženska, ki posreduje: posredovalka v sporu / službo je dobila s pomočjo posredovalke / ženitna posredovalka / posredovalka kulture, umetnosti
// kar vzdržuje zvezo med stvarmi, pojavi: umetnost je posredovalka med narodi in tudi med posameznimi dobami
♦ agr. rastlina, s katero se cepi podlaga pred cepljenjem z želeno sorto
SSKJ²
posredoválnica -e ž (ȃ)
navadno s prilastkom urad za posredovanje: nepremičninska, ženitna posredovalnica; posredovalnica za delo, službe
SSKJ²
posredovalnína -e ž (ī)
plačilo za posredovanje: posredovalec je prejel precejšnjo posredovalnino; posredovalnina za kupčijo
SSKJ²
posredovánje -a s (ȃ)
glagolnik od posredovati: posredovanje med sprtima strankama je bilo brezuspešno / s posredovanjem pri sklepanju kupčij je dobro zaslužil; plačilo za posredovanje / urad za posredovanje urad, ki posreduje pri nakupu stanovanj, sklepanju zakonskih zvez, zaposlovanju / kljub takojšnjemu zdravnikovemu posredovanju ga niso mogli rešiti / posredovanje izkušenj, znanja / posredovanje dramskega dela / posredovanje učne snovi
♦ ptt omogočanje zvez med priključki v telefonski ali telegrafski centrali; avtomatsko, ročno posredovanje
SSKJ²
posredováti -újem nedov. in dov. (á ȗ)
1. delati, pomagati, da se doseže sporazum, soglasje v kaki stvari, zlasti v sporu: nerad je posredoval med njima; posredovati med nasprotujočimi si predlogi, stališči / posreduje pri sklepanju pogodb / posredovati v sporu
// navadno v zvezi z za skušati doseči za koga kaj pozitivnega, ugodnega: posredoval je za zaprte študente; za njegovo službo je posredoval stric / posredovati pri oblasteh
2. publ. posegati (vmes), pomagati: policisti so morali v teh dneh večkrat posredovati; ob nesreči so takoj posredovale zdravniške ekipe
3. publ., s širokim pomenskim obsegom pojasnjevati, pripovedovati, sporočati: na seji je posredoval stališče sodelavcev / posredovati informacije, naslov, podatke; posredovati komu svoje izkušnje, znanje / posredovati dramska dela uprizarjati, igrati; posredovati skladbo izvajati; tekmo bo posredovala televizija prenašala
// z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: posredovati posojilo; posredovati pouk; posredujte jim naše pozdrave; posredovati sporočilo sporočati; posredovati telefonsko zvezo vzpostavljati
4. publ. delati, povzročati, da je kaj mogoče; omogočati: s temi prevodi posreduje založba spoznavanje pomembnih del iz svetovne književnosti / posredovati stike s tujino / zbirka posreduje pregled celotne pesniške tvornosti v tem obdobju daje; agencija posreduje tudi zasebne sobe preskrbuje
// delati, da prehaja kaj k drugemu; dajati: naskrivaj mu je posredoval jedi / svetilka mu posreduje le medlo svetlobo
    posredujóč -a -e:
    posredujoče besede; posredujoče stališče
    posredován -a -o:
    posredovano besedilo
SSKJ²
posŕkati -am dov. (ŕ ȓ)
1. srkajoč popiti: posrkati sok iz pomaranče / korenine posrkajo vlago iz zemlje / omet je posrkal barvo vpil; pren., ekspr. megle so posrkale večerno svetlobo
// ekspr. popiti: posrkal je že dve skodelici čaja
2. knjiž., ekspr. posušiti, izsušiti: sonce je posrkalo roso z listov
// vzeti moč, oslabiti: bolezni so ji posrkale veliko moči
SSKJ²
posrkávati -am nedov. (ȃ)
srkati: počasi je posrkaval sok iz pomaranče / suha zemlja je posrkavala vlago
// ekspr. v presledkih piti: sedel je in počasi posrkaval vino
SSKJ²
posŕkniti -em dov. (ŕ ȓ)
srkniti: še enkrat je posrknil / posrkniti požirek
● pog., ekspr. kdaj pa kdaj ga tudi on posrkne popije malo alkoholne pijače
SSKJ²
pòst pôsta m, mest. ed. tudi póstu (ȍ ó)
1. rel. delna ali popolna omejitev uživanja hrane v določenem času, zlasti mesa: zapovedati post / strogi, štiridesetdnevni post / držati se posta; prelomila je post
// čas te omejitve: v postu je zbolel in obležal
2. ekspr. omejevanje uživanja hrane z določenim namenom: za kazen so imeli en dan post; hotela je shujšati in se je odločila za občasen post
// omejevanje v čem sploh: pri pijači ima že nekaj dni post; naložil si je post: pokaditi samo štiri cigarete na dan
SSKJ²
póst... in pòst... predpona v sestavljenkah (ọ̑; ȍ)
po...: postdiplomski, postindustrijski, postdoktorski, postoperacijski
SSKJ²
postája -e ž (ȃ)
1. kraj, prostor, kjer se zaradi vstopanja, izstopanja potnikov ustavljajo javna prevozna sredstva: na postaji je čakalo veliko potnikov; izstopili bomo na naslednji, prvi postaji; vmesne postaje; ta vlak ustavlja na vseh postajah; začetna in končna postaja / avtobusna, metrojska, tramvajska postaja; spodnja, zgornja postaja žičnice
// v zvezi železniška postaja osrednja stavba in njej pripadajoči objekti in naprave, ob katerih se ustavljajo vlaki: srečala sta se pred železniško postajo; graditi novo železniško postajo / biti v službi na železniški postaji / šef postaje
// kraj, prostor, kjer je taka zgradba: mesto ima štiri železniške postaje; iskati železniško postajo; vlak je zapeljal v postajo / potniška, tovorna postaja
2. nav. ekspr. kraj, prostor, kjer se kdo za krajši čas ustavi, zadrži: Pariz je bila le vmesna postaja na poti v London / v gostilni je bila njihova prva postaja
// pog. krajši postanek: delal je postaje
3. s prilastkom organizacijska enota negospodarske organizacije
a) ki zunaj sedeža te organizacije opravlja njeno dejavnost v zmanjšanem obsegu: vodja lekarniške postaje; veterinarska, zdravstvena postaja / policijska postaja organ, ki opravlja zadeve javne varnosti v občini; postaja prometne policije enota uprave javne varnosti, ki nadzoruje in ureja cestni promet
b) ki opravlja določeno dejavnost te organizacije: meteorološka postaja; nezgodna postaja; obveščevalna postaja gorske reševalne službe; poklicati reševalno postajo; postaja za transfuzijo krvi
// kraj, prostor, kjer se opravlja kaka dejavnost sploh: oskrbovalna postaja; nekdaj preprežna postaja / karantenska postaja v orientalskem okolju prostor, stavba, kjer morajo ostati popotniki ali ladje zaradi karantene
4. naprave, ki omogočajo kako dejavnost: na otoku so postavili prisluškovalno postajo; oddajna, sprejemna postaja; radarska postaja / signal ljubljanske radijske postaje; televizijska postaja / poiskati določeno postajo poiskati valovno dolžino določenega (radijskega) oddajnika / vesoljska postaja naprava v vesolju za pristajanje in oskrbovanje vesoljskih ladij
5. nav. ekspr. kraj, kjer je kdo določen čas živel: Jesenice so ena od postaj njegovega življenja / naštel je postaje svoje službe
// čas, doba v življenju, razvoju česa: najvažnejše postaje njegovega življenja / to je zadnja postaja njenih ljubezenskih zgodb
● ekspr. prehodili so vse postaje na svoji trnovi poti veliko so pretrpeli; ekspr. tehniška šola ne bo tvoja zadnja postaja šolanja ne boš končal s tehniško šolo
♦ elektr. napajalna transformatorska postaja; razdelilna, relejna postaja; mont. pogonska postaja prostor, mesto s pogonsko napravo pri neskončnem traku; rel. postaja križevega pota vsaka od slik križevega pota; urb. čelna postaja; žel. namembna, odhodna postaja
SSKJ²
postajáč -a m (á)
knjiž. postopač: postajači in lenuhi
SSKJ²
postajalíšče -a s (í)
kraj, prostor za ustavljanje javnih prevoznih sredstev: urediti postajališče za avtobus, taksi; postajališča in izogibališča / avtobusno, tramvajsko, trolejbusno postajališče
♦ žel. manjša postaja brez šefa postaje, kjer se ustavljajo samo osebni vlaki
SSKJ²
postájanje -a s (ā)
glagolnik od postajati2: postajanje pred hišo / težko je gledati njegovo postajanje brez dela
SSKJ²
postájati1 -am nedov. (ā)
z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom izraža, da lastnost ali stanje osebka nastopa
a) s pregibno besedo: postajati grd, lačen, nemiren, star; postajal je popularen, slaven; postajal je zdaj bled, zdaj rdeč prebledeval je in zardeval / njun zakon je postajal neznosen; to vprašanje postaja vse bolj pereče, pomembno; listje postaja uvelo vene; njuno veselje je postajalo vedno večje / postaja čudak, domišljavec / s pogovori sta si postajala bližja; postaja ji domač, ljub; postajali so pozorni nanj
b) z nepregibno besedo: čutil je, da postaja odveč; postajala mu je všeč / s smiselnim osebkom: postajalo ji je dolgčas; začelo ji je postajati neprijetno, slabo; postaja ga sram, strah; postaja mi žal, da sem šel na pot; brezoseb.: proti jutru postaja hladno; postajalo je jasno, očitno, da tako ne bo šlo več naprej; mraz postaja
SSKJ²
postájati2 -am nedov. (ā)
večkrat krajši čas stati: ljudje so postajali pred hišami / živina je postajala na dvoriščih / avtomobil je postajal pred ovirami se ustavljal
// nav. ekspr. lenariti: nikoli ni postajal / postajati brez dela
SSKJ²
postájen -jna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na postajo: stati na postajni ploščadi / postajna čakalnica, ura / postajno poslopje
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
postajenačêlnik -a m (ȇ)
šef postaje: postajenačelnik in prometnik
SSKJ²
postájica -e ž (ȃ)
ekspr. manjšalnica od postaja: izstopil je na svoji postajici / avtobusna, železniška postajica
SSKJ²
postamènt -ênta m (ȅ é)
arhit., um. podstavek: antični postament; kip, spomenik z marmornatim postamentom
SSKJ²
postán -a -o prid. (á)
ki zaradi krajšega ali daljšega stanja, mirovanja izgubi svežost, kakovost: postan krompir; močnik ni dober, če je postan; postana jed, voda; kosilo bo postano / v sobi je bil težek, postan zrak; pren., ekspr. v takih razmerah postane človek postan in plesniv; postano življenje; prim. postati2
SSKJ²
postánek1 -nka m (ȃ)
krajša prekinitev vožnje, navadno zaradi vstopanja, izstopanja potnikov: postanek ni bil potreben; voziti brez postankov; kratek, petminutni postanek; redni, vmesni, zadnji postanek / na tej postaji brzovlak nima postanka se ne ustavlja / postankov pred gostilno so že vajeni
// čas te prekinitve: skrajšati postanek; med postankom so si ogledali krajevno znamenitost
SSKJ²
postánek2 -nka m (ȃ)
zastar. nastanek: proučevati postanek slovenskih mest / pred postankom življenja
SSKJ²
postáranost -i ž (ȃ)
stanje postaranega človeka: postaranost se mu zelo pozna; prezgodnja postaranost
SSKJ²
postárati -am dov. (ȃ)
narediti, da dobi kdo star, starejši videz: bolezen ga je zelo postarala; dolgi lasje žensko postarajo; skrbi so ga postarale / umetno postarati les
    postárati se 
    1. postati po videzu starejši: nič se ni postarala v teh letih; hitro, zelo se postarati
    2. postati star: ko se je postaral, je pogosto mislil na mladost
    postáran -a -o:
    zgodaj postaran človek; postaran obraz
SSKJ²
postáren tudi póstaren -rna -o prid. (ā; ọ́)
knjiž. ki ima razmeroma precej let; starejši: postaren mož; postarna ženica / postaren obraz starikav
SSKJ²
postaríniti -im dov. (í ȋ)
star. arhaizirati: postariniti jezik
SSKJ²
postát -i ž (ȃ) nar.
1. vrsta (delavcev na polju, v vinogradu): široka postat plevic / rezači so se razvrstili v postati
// del njive, vinograda, kolikor ga obdela en delavec od enega konca do drugega: dolga, široka postat pšenice / dobila je postat vinograda; njiva je široka le nekaj postati
2. del njive med dvema razoroma; ogon: vzdolž postati je zasajeno grmičje
SSKJ²
postáti1 -stánem dov. (á ȃ)
z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom izraža, da lastnost ali stanje osebka nastopi
a) s pregibno besedo: postati domišljav, grd, lačen, nemiren, pijan, razigran, žalosten; postati polnoleten, popularen, slaven; nenadoma je postal bled, jezen je prebledel, se ujezil / gneča postane hujša; država je postala neodvisna, samostojna; podjetje je postalo nerentabilno; problem postane zelo pereč; stvar je postala vprašljiva; po gnojenju je listje postalo temno zeleno / postal je bogataš, poštenjak, samotar; iz dečka je postal lep fant; postal je dober strelec / postala sta prijatelja, zaveznika; po tem pogovoru sta si postala bližja, domača; postali so pozorni nanj / posestvo je postalo last drugega; tako ravnanje je postalo njegova navada; postati ovira za kaj
b) z nepregibno besedo: čutil je, da je postal odveč; obleka ji je postala prav; postala mu je všeč / s smiselnim osebkom: postalo mu je dolgčas; postalo ji je neprijetno, slabo; postalo ga je groza, strah; postalo ju je sram; žal mu ga je postalo; brezoseb.: zvečer postane hladno; postalo je jasno, očitno, kako je z njo; postalo je mraz; zunaj je postalo temno kot v rogu
● bibl. beseda je meso postala kar je bilo govorjeno, se je uresničilo; zamisel je postala dejstvo se je uresničila; že tretjič je postal oče dobil je tretjega otroka; knjiž., ekspr. postala je lahek plen spretnega goljufa brez težav, hitro jo je ogoljufal; ekspr. postal je tarča njihovih napadov začeli so ga zelo napadati; zastar. spet je postal strašen molk nastal
// izraža dosego
c) določenega poklica: postal je krojač; rada bi postala zdravnica / sam ne ve, kaj bi hotel postati
č) določenega položaja, funkcije: postal je general, ravnatelj / postal je član društva; postal je tabornik član taborniške organizacije
SSKJ²
postáti2 -stojím dov., postój postójte; postál; nam. postàt in postát (á í)
krajši čas stati: postal je in se naslonil na zid; toliko časa je postal, da so šli drugi mimo; postati na pragu, pred vrati, v temi; malo, nekaj trenutkov postati / mimogrede je postal pri njej se ustavil; po dveurni hoji so nekoliko postali počivali; prim. postan
SSKJ²
postáva1 -e ž (ȃ) navadno s prilastkom
1. človeško telo glede na zunanji videz, zlasti rast, mere: dekle z deško postavo; kljub porodom ima še lepo postavo; popraviti pomanjkljivosti postave z ustreznim krojem; kakor hrast močna postava / spoznati koga po postavi / ekspr. krepka postava se je prerinila skozi vrata človek krepke postave / z oslabljenim pomenom biti majhne, suhe, visoke, vitke postave majhen, suh, visok, vitek
// neznano, nejasno vidno živo bitje, navadno človek: neka postava je ležala v parku; iz megle so se prikazale opotekajoče se postave
2. knjiž. oseba kot literarna, dramska upodobitev; lik1: igralec je ustvaril prepričljivo postavo vaškega veljaka; žena mu je bila vzor za mnoge ženske postave v romanu / on je ena izmed najbolj znanih postav našega kulturnega življenja oseba, osebnost
3. šport. moštvo, del moštva pri določenem tekmovanju: trener je določil postavo šele dan pred tekmovanjem; moštvo je nastopilo v oslabljeni postavi
● ekspr. bela postava stoji ob postelji smrt; iron. vitez žalostne postave kdor zaradi svojega vedenja, videza vzbuja usmiljenje, sočutje
SSKJ²
postáva2 -e ž (ȃ)
star. predpis, zakon2: kršiti, obiti postavo / nenapisane postave tovarištva / cerkvene postave; držati se lovskih postav in običajev
● ekspr. mož, oko postave policist
SSKJ²
postaváč -a m (á)
nav. ekspr. kdor (rad) postava: postavač in delomrznež
SSKJ²
postávanje -a s (ā)
glagolnik od postavati: navadil se je postavanja
SSKJ²
postávati -am nedov. (ā)
hoditi brez cilja, namena: po trgu so postavali brezposelni / rada postava s fanti
// nav. ekspr. lenariti: ves dan samo postava; postavati brez dela
SSKJ²
postávek -vka m (ȃ) knjiž.
1. predpostavka: spis se začenja s splošnim postavkom, da je v naravi vse minljivo
2. podstavek: kamnit postavek
♦ obrt. pritrditev vzorca z bucikami na blazinico za oblikovanje in izdelovanje čipke s kleklji
SSKJ²
postáven1 -vna -o prid., postávnejši (á ā)
ki je krepke, lepe postave: postavni fantje in možje; bil je najpostavnejši med njimi; čedno, postavno dekle / ekspr. sadika je zrasla v postavno drevo v drevo lepe, visoke rasti
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
postáven2 -vna -o prid. (á)
star. zakonit, legalen: je postavni lastnik posestva; imeti vse postavne pogoje za pridobitev naslova / dnevi postavnega počitka
SSKJ²
postávica -e ž (ȃ)
ekspr. manjšalnica od postava1: opazoval je dekličino vitko postavico; po obrazu in šibki postavici mu ne bi prisodil dvajset let / z nebotičnika je gledal postavice, ki so hitele na vse strani
SSKJ²
postavítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od postaviti:
a) postavitev drogov, mlajev / postavitev pohištva; postavitev spomenika je nadzoroval kipar sam / postavitev učencev v vrsto je trajala dolgo časa / postavitev straže
b) postavitev nove šole je bila za občane velik praznik
c) postavitev za direktorja mu nalaga nove dolžnosti / postavitev predlogov, vprašanj
č) nova postavitev Hamleta mu zelo ugaja / gledališka postavitev
d) postavitev izpitnih rokov / postavitev razstave jim je vzela veliko časa
SSKJ²
postáviti -im dov. (á ȃ)
1. narediti, da pride kaj
a) kam v pokončnem stanju: postaviti knjige na polico, steklenice v shrambo; postavila je svetilko na mizo / postaviti pokonci; lopato je postavil ob steno naslonil, prislonil
b) kam sploh: postaviti kovček na tla; lončnice je postavila na dež; postaviti mizo k oknu, stol k mizi; spomenik so postavili sredi parka / avtomobil je postavil k ograji zapeljal
c) kam z določenim namenom: postaviti mejnike; postavili so nove prometne znake / postaviti kaj naprodaj, na ogled / postaviti piko, vejico
č) iz ležečega v pokončni položaj: pobral je palico in jo postavil v kot / pijanca je dvignil in ga postavil k zidu; s težavo se je postavil pokonci
2. narediti, da pride kdo
a) v določeno držo, določen položaj: učence so postavili v vrsto; ujetnike so postavili s hrbtom proti steni; pogumno se je postavil prednje; postaviti se pred vrata / konj se je postavil na zadnje noge
b) kam z določenim namenom: postaviti stražo, zasedo / za kazen so ga postavili v kot / postavil se je na čelo kolone
3. zgraditi, sezidati: postaviti bolnišnico, hišo, most, stolpnico; okoli tovarne so postavili betonsko ograjo / postaviti pesniku spomenik / postaviti šotor sestaviti ogrodje in nanj napeti šotorsko krilo
4. nav. ekspr. določiti, izbrati koga za določeno delo, funkcijo: za ta primer so postavili posebno komisijo; postaviti koga za razsodnika, varuha, zapisnikarja / postavili so ga na odgovorno mesto / postavili so mu ga za zgled
// z ocenitvijo vrednosti, značilnosti uvrstiti: učenec ni vedel, v katero dobo naj postavi pesnika / tega prijatelja je postavil visoko nad druge / postaviti svoja dognanja ob tuja primerjati
5. z oslabljenim pomenom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: postaviti predlog, trditev, zahtevo; učitelj mu je postavil tri vprašanja / postaviti diagnozo / postavili so ga pred odločitev
6. uprizoriti, izvesti2: postaviti novo dramsko delo / igralec je postavil trden odrski lik izoblikoval, ustvaril
7. nav. ekspr. določiti, predpisati: postaviti visoke norme; postaviti izpitni rok, termin / postaviti nove cene izdelkom
8. nav. ekspr. ponuditi, postreči: te vrste jed posolite šele, preden jo postavite na mizo; brez besed je postavila večerjo predenj / gostilničar je postavil pred goste liter vina
● ekspr. ni vedel, kako naj postavi besedo, da bo prav kaj naj reče; star. postaviti dobro besedo za koga priporočiti ga, zavzeti se zanj; star. postaviti (svojega) moža izkazati se, uveljaviti se; ekspr. zna ob pravem času postaviti piko končati, nehati; ekspr. postaviti piko na i z majhnim, a pomembnim dejanjem zadevo končati; publ. postaviti razstavo prirediti, pripraviti; pisatelj je postavil zgodbo na Primorsko jo prikazal, kot da se je godila na Primorskem; ekspr. postaviti koga čez prag, na cesto, pred vrata dati koga iz službe ali iz stanovanja; ekspr. otroci so postavili celo hišo na glavo v hiši, v stanovanju so povzročili velik nered; ekspr. postaviti resnico, ugotovitev na glavo prikazati jo v nasprotnem smislu; ekspr. radi bi svet na glavo postavili spremenili trdna, ustaljena načela, spoznanja; ekspr. ne grem, pa če se vsi na glavo postavite nikakor ne, sploh ne; postaviti roman na indeks prepovedati ga brati in razširjati; ekspr. postavili te bomo na zatožno klop za svoje dejanje, ravnanje se boš moral zagovarjati; postaviti prihodnost na kocko tvegati ob pomembni odločitvi; pog. postaviti koga na laž dokazati komu, da je lagal; trditi, da je lagal; pog. postaviti trditev na laž dokazati, da ne vsebuje resnice; ekspr. zna stvari postaviti na pravo mesto zna poiskati ustrezno, primerno rešitev; pog. postaviti se na lastne noge osamosvojiti se; ekspr. kopeli so ga postavile na noge ozdravile, okrepile; ekspr. postaviti podjetje na noge narediti, da postane uspešno; knjiž., ekspr. postaviti koga na Olimp dati komu najvišji, najuglednejši položaj; star. ne zna postaviti na papir, kar ima na jeziku napisati, sestaviti; postaviti vprašanje na dnevni red začeti ga obravnavati; ekspr. postaviti koga na stranski tir odvzeti mu vodilno vlogo, mesto; ekspr. pijanca so postavili na hladno, pod kap s silo so ga spravili ven; pog., ekspr. pazite se, da vas ne bodo postavili na hladno aretirali, zaprli; lahko ga postavimo ob bok najboljšim režiserjem ga enačimo, vzporejamo z njimi; postaviti koga pred (izvršeno) dejstvo seznaniti s stvarmi, ko so že odločene, izvršene; ekspr. postaviti koga pred zid obsoditi na smrt z ustrelitvijo; publ. postaviti problem v novo luč prikazati nova, nepoznana dejstva v zvezi z njim; ekspr. postaviti koga v slabo luč povedati (neupravičeno) kaj negativnega, slabega o njem; star. delo je postavil v slovenščino naš znani pisatelj prevedel; šalj. duša se ji je postavila počez kljub starosti še ne bo kmalu umrla; ekspr. kmetje so se postavili pokonci so se uprli
♦ jezikosl. postaviti pridevnik v ženski spol; pravn. postaviti koga izven zakona odtegniti mu varstvo zakona; razglasiti, da ga bo zadela kazen, takoj ko bo prijet; šport. postavil je dober, rekorden čas dosegel dober, rekorden rezultat pri hitrostnem športu; postaviti nov svetovni rekord; tisk. postaviti sestaviti črke v besede
    postáviti se 
    1. vzbuditi zadovoljstvo, občudovanje zaradi pozitivnih lastnosti, uspehov, ugodnega stanja: mislil je, da se bo s tem dejanjem postavil pred tovariši; s svojim znanjem se povsod postavi / postaviti se z novo obleko / s takim sinom se lahko postavi pobaha
    2. nav. ekspr. poskusiti doseči kaj pozitivnega, ugodnega, zlasti če je to upravičeno: on se zna postaviti; vedno se postavi, če je treba
    // v zvezi z za poskusiti doseči za koga kaj pozitivnega, ugodnega: na sestanku se je postavil za delavce svojega oddelka; vedno se postavi zanj / pogumno se je postavil za svoje pravice
    ●     publ. postaviti se proti čemu izraziti nesoglasje; ekspr. postaviti se komu na pot ovirati ga pri njegovih dejanjih, namerah; publ. postaviti se na določeno stališče imeti določeno mnenje o čem; ekspr. postaviti se na očetovo stran imeti, izraziti enako mišljenje o čem kot oče; ekspr. postaviti se komu po robu upreti se mu; pog. ne morem se postaviti s svojim zdravjem nisem (najbolj) zdrav
    postávljen -a -o:
    pokonci postavljen predmet; na hitro postavljeni roki; roman je postavljen na Gorenjsko; odgovoriti na postavljena vprašanja; domiselno postavljeno gledališko delo; postavljeni so pred pomembno odločitev; postavljeni so bili pred zid; v breg postavljena hiša
SSKJ²
postávka -e ž (ȃ)
1. ekon. znesek v knjigovodskih listinah, poslovnih knjigah v zvezi z določenim področjem, dejavnostjo: črtati postavko za reprezentanco; vnesti v proračun postavko za gradnjo šole; znižati, zvišati postavko; proračunske postavke / razdeljevati sredstva po posameznih postavkah / urne postavke; pren., ekspr. otroci so pravzaprav edina pozitivna postavka v njegovem življenju
2. kar je zapisano v določenem vrstnem redu v kaki rubriki, seznamu: spremeniti postavko »uslužbenci« / črtati nekaj postavk s seznama nakupov
3. knjiž. kar predstavlja osnovo, temelj čemu; izhodišče: avtorjev oris pisatelja ima za postavko nekatera do zdaj neznana dejstva; izsledki raziskav majejo temelje trenutnih znanstvenih postavk
// navadno s prilastkom dejstvo, pojav, ki ga je treba upoštevati, z njim računati: slabo stanje kulturnih spomenikov je zaskrbljujoča postavka v sodobnem kulturnem življenju / ekspr. domotožje je pomembna postavka v življenju naših izseljencev
4. publ. misel, mnenje, predlog: na seji so sprejeli le nekatere postavke osnutka; nekaj postavk v načrtu se medsebojno izključuje / avtor je upošteval le nekatere pisateljeve postavke, druge je zamolčal
// trditev1, izjava: napačne, zgrešene postavke / njegova postavka je apriorna
● publ. to je glavna postavka srednjeročnega načrta glavni, najpomembnejši del; publ. kljub prizadevnosti igralcev ne moremo mimo nekaterih negativnih postavk v predstavi mimo slabe, nesprejemljive igre v nekaterih prizorih; knjiž. posamezne postavke v tem delu so zastarele odlomki, deli; publ. njegova izvajanja bi lahko strnili v nekaj postavk točk, poglavij
♦ filoz. postavka vsaka od dveh trditev, izjav, iz katere izhaja določen zaključek; premisa; fin. odbitna postavka znesek, ki se odbije pri odmeri dohodnine
SSKJ²
postavljáč -a m (á) ekspr.
1. kdor kaj postavlja: bil je za postavljača kegljev
2. kdor se (rad) postavlja, baha: tisti postavljač mi je zelo zoprn; ti fantje so znani postavljači in pretepači
SSKJ²
postavljalec gl. postavljavec
SSKJ²
postavljálnica -e ž (ȃ)
žel. stavba z napravami za premikanje kretnic in premikanje, uravnavanje signalov:
SSKJ²
postávljanje -a s (á)
glagolnik od postavljati:
a) fantje so se veselili postavljanja mlajev / postavljanje ovir na stadionu; postavljanje spomenika na pripravljeni prostor jim je delalo težave / postavljanje mejnikov / postavljanje ločil mu je delalo preglavice / postavljanje kegljev / postavljanje učencev v vrsto je bilo precej zamudno / postavljanje straž, zased
b) pomaga mu pri postavljanju hiše; posebej je usposobljen za postavljanje mostov
c) postavljanje delavcev na vodilna mesta / postavljanje predlogov, vprašanj
č) zaželeno je postavljanje domačih dramskih del / postavljanje izpitnih rokov / njegovo postavljanje z bogastvom ji je bilo zoprno
SSKJ²
postavljáški -a -o prid. (á)
ki se (rad) postavlja, baha: postavljaški človek; ne bodi tako postavljaški
SSKJ²
postavljáštvo -a s (ȃ)
postavljanje, bahanje: njegovo postavljaštvo ji že preseda / samo postavljaštvo ga je
SSKJ²
postávljati -am nedov., stil. postavljájte; stil. postavljála (á)
1. delati, da pride kaj
a) kam v pokončnem stanju: postavljati knjige na polico, steklenice v shrambo / pri hoji je postavljal palico daleč predse
b) kam sploh: kadar je deževalo, je postavljala lončnice ven / postavljati ovire za tek
c) kam z določenim namenom: postavljati mejnike, prometne znake / postavljati naprodaj, na ogled / ločil ne zna postavljati
č) iz ležečega v pokončni položaj: vsak dan je hodil za nekaj ur postavljat keglje; bolnik se je s težavo postavljal na noge
2. delati, da pride kdo
a) v določeno držo, določen položaj: učence so postavljali v vrsto; rad se je postavljal pred vrata in ogledoval mimoidoče / konj se je postavljal na zadnje noge
b) kam z določenim namenom: postavljati straže, zasedo / učitelj je otroke za kazen postavljal v kot
3. graditi, zidati: v prostem času je pomagal sosedu postavljati hišo; postavljati ograjo / postavljati spomenike narodnim herojem / postavljati šotore sestavljati ogrodje in nanj napenjati šotorsko krilo
4. nav. ekspr. določati, izbirati koga za določeno delo, funkcijo: radi so ga postavljali za razsodnika v sporih / postavljali so ga na odgovorna mesta / postavljati koga za zgled
// z ocenitvijo vrednosti, značilnosti uvrščati: tega prijatelja postavlja visoko nad druge / postavljati svoja dognanja ob tuja primerjati
5. z oslabljenim pomenom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: postavljati predloge, zahteve; otrok neprenehoma postavlja vprašanja / postavljati diagnozo
6. publ. uprizarjati, izvajati: to delo so postavljali že v mnogih gledališčih
7. nav. ekspr. določati, predpisovati: postavljati norme, pravila, roke / postavljali so cene novim izdelkom
8. nav. ekspr. ponujati, streči: postavljati jedi na mizo / pijačo so postavljali pred goste v sobi pred jedilnico
● ekspr. postavljati prihodnost, ugled, življenje na kocko tvegati ob pomembni odločitvi; pog. postavljati koga na laž dokazovati komu, da je lagal; trditi, da je lagal; ekspr. začeli so postavljati na noge novo vojaško organizacijo ustanavljati; to vprašanje so že večkrat postavljali na dnevni red začeli obravnavati; publ. postavljati pod vprašaj celotno delovanje organizacije dvomiti o kvaliteti njenega delovanja; ekspr. to ga postavlja v slabo luč razkriva njegove negativne, slabe lastnosti
♦ šport. postavljal je dobre, rekordne čase dosegal dobre, rekordne rezultate pri hitrostnem športu; na prvenstvih postavljajo nove svetovne rekorde dosegajo; tisk. postavljati sestavljati črke v besede
    postávljati se 
    1. z govorjenjem ali vedenjem izražati zadovoljstvo zaradi svojih pozitivnih lastnosti, uspehov, ugodnega stanja: postavljati se pred kom; postavljati se z bogastvom, junaštvom, lepoto; postavlja se s svojo telesno močjo; ne mara se postavljati s svojim znanjem / postavlja se z novo obleko baha se
    2. ekspr., v zvezi z za poskušati doseči za koga kaj pozitivnega, ugodnega: vedno se postavlja za pravice delavcev; vsi se hočejo postavljati zanjo
    ●     ekspr. postavljati se komu po robu upirati se mu
    postavljáje :
    hodil je, postavljaje noge zelo previdno; postavljaje se z novo obleko, je hodila po sobi gor in dol
    postavljajóč -a -e:
    postavljajoč si velike cilje, je sanjal o lepi prihodnosti; hodil je, krepko postavljajoč okovano palico na trda tla
    postávljan -a -o:
    težko je odgovarjal na spretno postavljana vprašanja
SSKJ²
postavljávec -vca in postavljálec -lca [postau̯ljau̯ca] m (ȃ)
kdor kaj postavlja: bil je postavljavec kulis v gledališču / iščejo postavljavca kegljev za dve uri dnevno / postavljavci novega naselja / postavljavci norm, rokov, zahtev; publ. postavljavci razstave prireditelji, pripravljavci
SSKJ²
postavljív -a -o prid. (ī í)
ki se da postaviti: na različne načine postavljivo pohištvo
SSKJ²
postávnost1 -i ž (á)
lastnost, značilnost postavnega: dekleta so občudovala njegovo postavnost; ponašala se je s svojo postavnostjo
SSKJ²
postávnost2 -i ž (á)
star. zakonitost, legalnost: upoštevati postavnost; postavnost postopka
SSKJ²
postavodajálec -lca [postavodajau̯ca in postavodajalca] m (ȃ)
star. zakonodajalec: postavodajalci so prepovedali delovanje take organizacije
SSKJ²
póstdiplómski in pòstdiplómski -a -o prid. (ọ̑-ọ̑; ȍ-ọ̑)
knjiž. podiplomski: postdiplomski študij
SSKJ²
posteklenéti -ím dov. (ẹ́ í)
postati podoben steklu: riž pražimo, da postekleni
● ekspr. njene oči so posteklenele osteklenele
    posteklenèl in posteklenél -éla -o:
    posteklenela čebula
    ●     ekspr. smučati se na posteklenelem smučišču poledenelem
SSKJ²
postekleníti -ím dov., posteklénil (ī í)
knjiž. glazirati, emajlirati: postekleniti kopalno kad
    posteklenjèn -êna -o:
    posteklenjena opeka
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
posteklína -e ž (í)
knjiž. glazura, emajl: posteklina na kadi je razpokala
SSKJ²
posteklíti -ím dov., postéklil (ī í)
knjiž. glazirati, emajlirati: postekliti lonec
    postekljèn -êna -o:
    postekljena kad, ploščica
SSKJ²
póstelj -i ž (ọ́)
nav. im., tož. ed., star. postelja: postiljati postelj; leči v postelj; mehka, široka postelj
SSKJ²
póstelja -e ž (ọ́)
kos pohištva, namenjen in prirejen za ležanje, spanje: v sobi sta dve postelji; napraviti posteljo postlati, urediti; postlati posteljo; pog. preobleči posteljo zamenjati posteljno perilo; uleči se na posteljo, v posteljo; biti, ležati v postelji; otrok spi v svoji postelji; mehka, trda postelja; stranica, zglavje postelje / posteljo in omaro je naredil mizar posteljno ogrodje; lesena, železna postelja; nadstropne postelje / v počitniškem domu je še nekaj prostih postelj ležišč / hotelska cena za posteljo za prenočevanje, prenočišče / stali so okrog bolniške postelje; otroška postelja; poročna postelja postelja novoporočencev / francoska postelja navadno za dve osebi, nekoliko ožja od zakonske postelje; vodna postelja pri kateri je posteljni vložek napolnjen z vodo; zakonska postelja za dve osebi; zložljiva postelja
● knjiž. otrok moči posteljo nehotno, bolezensko izpraznjuje mehur v spanju; pog. sredi noči so ga dvignili iz postelje zbudili, poklicali; pog., ekspr. le kdo me meče že navsezgodaj iz postelje kdo zahteva, povzroča, da moram vstati; pog. bali smo se, da ne bo več vstala iz postelje ozdravela; ekspr. bolezen ga je za nekaj tednov priklenila, prikovala na posteljo povzročila, da je moral ležati; pog. zvečer gre zgodaj v posteljo spat; evfem. šla je z njim v posteljo spolno je občevala z njim; pog., ekspr. cel dan preklada ude po postelji poležava, lenari; evfem. v postelji sta se dobro ujemala v spolnih odnosih; nar. žena je v (otroški) postelji je pred kratkim rodila; knjiž. dajati kaj na Prokrustovo posteljo s silo prilagajati določenim merilom, normam; ležati na smrtni postelji umirati
♦ pravn. ločitev (od mize in postelje) v cerkvenem pravu pri kateri zakonca pretrgata zakonsko skupnost, ostaneta pa v zakonski zvezi
SSKJ²
pósteljen -jna -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na posteljo: posteljni vložek; posteljne noge; prednja, zadnja posteljna stranica; leseno, železno posteljno ogrodje / posteljno perilo rjuhe, prevleke za blazine in za odeje; posteljno pregrinjalo; knjiž. posteljna omarica, posoda nočna omarica, posoda / publ. bolnišnica nima dovolj posteljnega fonda postelj / evfem. v filmu je veliko posteljnih prizorov prizorov, ki prikazujejo spolne odnose
♦ tekst. posteljna tkanina tkanina, ki se uporablja za izdelovanje posteljnega perila; zool. posteljna stenica zajedavec na človeku, ki se zadržuje v posteljnini, pohištvu, Cimex lectularius
SSKJ²
pósteljica -e ž (ọ́)
1. manjšalnica od postelja: postlati posteljico; otrok je zlezel iz posteljice; položila jo je v posteljico / otroška, zložljiva posteljica
2. anat. organ, ki povezuje plod z materjo in mu omogoča razvoj: iztisniti posteljico; odstraniti priraščeno posteljico
♦ grad. plast peska, na katero se položi podzemni kabel, kanalizacijske cevi
SSKJ²
posteljíšče -a s (í)
zastar. posteljno ogrodje: klečeč ob postelji, se je s čelom naslonila na posteljišče; leseno posteljišče
SSKJ²
posteljnína -e ž (ī)
blazine, odeje in posteljno perilo: prezračiti posteljnino; omara, predal za posteljnino / bela posteljnina posteljno perilo
SSKJ²
posteljnják -a m (á)
posteljno ogrodje: lesen, železen posteljnjak; s komolci se je opiral na rob posteljnjaka
// knjiž. pograd: v baraki so stali posteljnjaki tesno drug ob drugem / ranjenci so ležali po tleh na raztrganih posteljnjakih slamnjačah, žimnicah
SSKJ²
pôsten -tna -o prid. (ó)
nanašajoč se na post: začenja se postni čas / v petek so imeli postno kosilo / zdravnik mu je predpisal mlečne in postne dni / postna jed jed, ki se sme jesti tudi na postne dni
SSKJ²
posténje1 -a s (ẹ̑)
nar. prostor pod napuščem hiše: Stopil je na postenje in potem so njegovi koraki zamrli na dvorišču (M. Kranjec)
SSKJ²
postênje2 -a s (é)
glagolnik od postiti: skupinsko, terapevtsko postenje; učinki postenja; razstrupljanje s postenjem; center, klinika, specialist za postenje
SSKJ²
póster -ja m (ọ̄)
plakatu podobna velika slika: nalepiti poster na steno; poster popularne pevke
SSKJ²
poste restante [póst restánt in póste restánte] prisl. (ọ̑, ȃ)
ptt, označba na pošiljki pošiljko naslovnik osebno prevzame na naslovni pošti; poštno ležeče: pismo je dobil poste restante
SSKJ²
póst féstum prisl. (ọ̑, ẹ̑)
knjiž. izraža, da se kaj zgodi, opravi po določenem dejanju, po koncu: za razstavo izvedeti post festum / preudarimo sklep, da ne bo očitkov post festum kasneje, pozneje; na sprejem priti post festum prepozno
SSKJ²
postíla -e ž (ȋ)
rel., nekdaj knjiga z razlagami nedeljskih in prazničnih beril, evangelijev: brati postilo; izdati postilo / Trubarjev prevod Hišne postile
SSKJ²
postíljanje -a s (í)
glagolnik od postiljati: nekateri bolniki so ostali med postiljanjem v sobi / postiljanje postelj
SSKJ²
postíljati -am nedov. (í)
pripravljati, urejati ležišče: vsako jutro postilja in pospravlja / postiljati posteljo / ekspr. nekatere ptice postiljajo gnezda s posušenim mahom
● knjiž. zmagovalcu so postiljali pot s cvetjem metali na pot cvetje; nar. pri bogati vdovi si postilja si prizadeva, da bi se poročil z njo
SSKJ²
postiljón -a m (ọ̑)
nekdaj voznik poštne kočije: postiljon je z rogom naznanil prihod
SSKJ²
postiljónski -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na postiljone: nosil je postiljonsko čepico / postiljonski voz
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
póstimpresionístičen in pòstimpresionístičen -čna -o prid. (ọ̑-í; ȍ-í)
nanašajoč se na postimpresionizem: postimpresionistični slikarji / postimpresionistična smer
SSKJ²
póstimpresionízem in pòstimpresionízem -zma m (ọ̑-ī; ȍ-ī)
um. umetnostne smeri v slikarstvu med impresionizmom in kubizmom: impresionizem in postimpresionizem
SSKJ²
postíti póstim in -ím nedov. (ī ọ́, í)
ekspr. omejevati uživanje hrane z določenim namenom: ker nobena kazen ni zalegla, so ga začeli postiti; lačen je, kot da bi se že teden dni postil
// omejevati v čem sploh: danes ga postijo, mu niso dali ne vina ne cigaret
    postíti se rel.
    delno ali popolno omejevati se pri uživanju hrane v določenem času, zlasti mesa: vsak petek se posti
SSKJ²
póstklásičen in pòstklásičen -čna -o prid. (ọ̑-á; ȍ-á)
nanašajoč se na čas po klasiki: ta latinski izraz je postklasičnega izvora
♦ filoz. postklasična buržoazna filozofija filozofske smeri ob koncu 19. in v začetku 20. stoletja
SSKJ²
póstkomunístičen in pòstkomunístičen -čna -o prid. (ọ̑-í; ȍ-í)
nanašajoč se na postkomunizem: postkomunistična demokracija, družba, država; postkomunistična elita, levica; postkomunistična stranka, vlada; postkomunistična kontiuniteta, tranzicija / postkomunistična Rusija / postkomunistično obdobje
SSKJ²
póstkomunízem in pòstkomunízem -zma m (ọ̑-ī; ȍ-ī)
čas, razmere po padcu komunizma: značilnosti postkomunizma; prehod v postkomunizem; komunizem in postkomunizem / ruski postkomunizem; zgodnji postkomunizem; analitiki postkomunizma / desetletje, obdobje postkomunizma
SSKJ²
postláti -stéljem dov., postêlji posteljíte (á ẹ́)
pripraviti, urediti ležišče: zjutraj postelje in pomete; otroku je v vozičku mehko postlala; postlal si je na klopi; sam si zna postlati / postlati posteljo / otrok že sam postelje zna postlati / ekspr. raca postelje gnezdo s puhom
● ekspr. dobro, slabo so si postlali so, živijo v dobrih, slabih gmotnih razmerah; kakor si si postlal, tako boš ležal tvoje (dobro, slabo) življenje bo posledica tvojih prejšnjih odločitev
    postlán -a -o:
    lepo postlana postelja; gnezdo je bilo postlano s suho travo in dlako
    ●     ekspr. v mladosti mu ni bilo z rožicami, mehko postlano živel je v pomanjkanju; imel je velike skrbi, težave
SSKJ²
póstmodêren in pòstmodêren -rna -o prid. (ọ̑-é ọ̑-ē; ȍ-é ȍ-ē)
nanašajoč se na postmoderno: postmoderna doba, družba; postmoderna kultura, umetnost
SSKJ²
póstmodêrna in pòstmodêrna -e ž (ọ̑-é; ȍ-é)
umetnostna smer v drugi polovici dvajsetega stoletja, ki odklanja pretirani modernizem in avantgardizem: postmoderna je izraz potrošniške družbe; kaj pride za postmoderno? / slovenska postmoderna
// doba ob koncu 20. stoletja, za katero je značilna mnogovrstnost, raznovrstnost v umetnosti, kulturi, gospodarstvu, znanosti: / družba v postmoderni; prehod v postmoderno
SSKJ²
póstmoderníst in pòstmoderníst -a m (ọ̑-ȋ; ȍ-ȋ)
predstavnik postmodernizma: tipični, zapozneli postmodernist; generacija postmodernistov; poststrukturalisti in postmodernisti
SSKJ²
póstmodernístičen in pòstmodernístičen -čna -o prid. (ọ̑-í; ȍ-í)
nanašajoč se na postmodernizem: postmodernistični pisatelj; postmodernistični postopek; postmodernistični roman; smo v postmodernističnem obdobju
SSKJ²
póstmodernízem in pòstmodernízem -zma m (ọ̑-ī; ȍ-ī)
umetnostna smer v drugi polovici dvajsetega stoletja, ki odklanja pretirani modernizem in avantgardizem: postmodernizem v arhitekturi, pesništvu
SSKJ²
postòj -ôja m (ȍ ó)
zastar. postanek1: hoditi brez postoja
● zastar. bolečina je odnehala za kratek postoj za hip, trenutek
SSKJ²
postojánka -e ž (ȃ)
zavarovan kraj, mesto, kjer se daljši čas zadržuje vojaška enota: braniti, utrditi, zapustiti postojanko; bataljon je imel svoje postojanke zunaj vasi; napasti, zavzeti sovražno postojanko; vojaki so zasedli ključne postojanke / strateška, vojaška postojanka
// nav. ekspr. kraj, mesto, kjer se kdo zadržuje sploh: berači so imeli svoje ustaljene postojanke / klub je postal izrazita partijska postojanka
// s prilastkom kraj, mesto, namenjeno določeni dejavnosti: izvidniška, kurirska, lovska postojanka; najbolj obiskane planinske, turistične postojanke / ekspr.: slovenska univerza, ta najvišja kulturna postojanka ustanova; rad obiskuje pivske postojanke pivnice, gostilne
SSKJ²
postójna -e ž (ọ̑)
zool. planinskemu orlu podobna ptica ujeda, Haliaëtus albicilla:
SSKJ²
postójnski -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na Postojno: postojnske znamenitosti / Postojnska jama
SSKJ²
postókati -am dov. (ọ́ ọ̑)
ekspr. zastokati: ne morem, je postokala / postokala je, da mora vse delo opraviti sama potožila, potarnala
SSKJ²
postòp -ópa m (ȍ ọ́)
glasb. zaporedje tonov, akordov: uporabiti, zaigrati postop / melodični postop
SSKJ²
postopáč -a m (á)
nav. ekspr. kdor (rad) postopa: srečeval je same postopače; lenuh in postopač / kavarniški postopači brezdelneži
SSKJ²
postopáčka -e ž (ȃ)
nav. ekspr. ženska, ki (rada) postopa: postopačke v pisanih oblekah
Število zadetkov: 97669